TRO[OCI: POIM, VIDOVI I NIVNO VLIJANIE PRI DELOVNOTO ODLU^UVAWE

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe

SODR@INA Voved ----------------------------------------------------------------------------------------------------- 2 1. Poim tro{oci ------------------------------------------------------------------------------------3 2. Osnovi na definiraweto na razli~nite podelbi na tro{oci -------------------- 5 2.1 Prirodni vidovi tro{oci ------------------------------------------------------------------ 5 2.2 Tro{oci spored na~inot na nivno identifikuvawe so proizvodite i aktivnostite------------------------------------------------------------------7 2.3 Tro{oci spored na~inot na nivnoto reagirawe vrz promena na obewmot na raboteweto------------------------------------------------------- 8 2.4 Vkupni i prose~ni tro{oci ---------------------------------------------------------------11 2.5 Proizvodstveni i neproizvodstveni tro{oci ---------------------------------------12 2.6 Fakti~ki i predvideni tro{oci ---------------------------------------------------------12 2.7 Inkrementalni i grani~ni tro{oci ----------------------------------------------------14 2.8 Oportunitetni tro{oci ----------------------------------------------------------------------15 3. Tro{ocite i menaxerskite odluki --------------------------------------------------------16 4. Planirawe i kontrola na tro{ocite ------------------------------------------------------17 Zaklu~ok ----------------------------------------------------------------------------------------------- 20

-2-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe Summary ------------------------------------------------------------------------------------------------- 21 Koristena literatura ----------------------------------------------------------------------------22

-3-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe

VOVED

Tro{ocite kako ekonomska-smetkovodstvena kategorija se prisutni vo site segmenti na op{testveniot poredok. Istoriskite podatoci upatuvaat na toa deka tie bile prisutni u{te vo najranite oblici na ~ovekovoto postoewe i rabotewe. Otsekoga{, ~ovekovata odluka se bazirala na tro{ocite, koi se identifikuvaat so racionalno tro{ewe na sredstva i trud. Tro{ocite pretstavuvaat najvitalen i najdinami~en element na sekoja ekonomija. Tie se vsu{nost problematika, koja sekoga{ e prisutna vo golem broj nau~ni disciplini, a osobeno vo ekonomskata. Ne e slu~ajno {to i vo obi~niot govor zborot ekonomija se izedna~uva so racionalnoto tro{ewe na sredstvata, odnosno so za{tedite vo tro{eweto ili so namaluvawe na tro{ocite. Tro{ocite dostignuvaat eklatanten razvoj so pojavata na teorijata na tro{ocite vo ramkite na ekonomskata nauka. Nau~nite rabotnici od oblasta na ekonomijata, sogleduvaj}i ja ulogata, va`nosta i zna~eweto na tro{ocite, pristapile kon nivno seopfatno i studiozno prou~uvawe i analizirawe. Predmet na analiza na ovoj trud se razli~nite klasifikacii na tro{ocite, kako i nivnata primena vo procesot na upravuvawe i delovno odlu~uvawe. Vo prviot del od trudot, ke bidat razraboteni razli~nite aspekti na grupirawe na tro{ocite kako i definiraweto i karakteristikite na sekoj vid tro{ok oddelno. Celta e da se istaknat najbitnite sli~nosti i razliki me|u tro{ocite, da se potenciraat nivnite me|usebni odnosi, kako i da se istakne nivnata prakti~na primena. Vo vtoriot del od trudot akcentot e staven na primenata i zna~eweto na tro{ocite vo procesot na upravuvawe i delovno odlu~uvawe. Celta e da se definira mestoto i ulogata na tro{ocite vo menaxerskiot proces i razrabotka na mo`nosta istite da se kontroliraat i prilagodat na potrebite na menaxmentot.

-4-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe

1. P O I M T R O [ O C I

Vo dene{no vreme nikakva analiza na raboteweto vo pretprijatieto ne mo`e da bide zamislena, ako rezultatite od raboteweto ne bidat iska`ani preku tro{ocite na pretprijatieto. Site nadvore{ni i vnatre{ni manifestacii, site nastanati promeni, site dvi`ewa na sredstvata vo pretprijatieto se iska`uvaat i nabquduvaat preku negovite tro{oci. Golem broj avtori ja razrabotuvale tro{kovnata problematika i ostavile brojni definicii za tro{ocite. Op{to prifatena e slednava definicija: tro{ocite pretstavuvaat vrednosen (pari~en)izraz na potro{enite elementi na proizvodstvoto.1 Tro{ocite nabquduvani od ovoj aspekt, kako vrednosen izraz na tro{ewata na osnovnite elementi vo procesot na proizvodstvo, pretstavuvaat tro{oci vo potesna smisla na zborot. Me|utoa, pokraj tro{ocite na neposrednoto proizvodstvo, vo pretprijatijata nastanuvaat i drugi tro{oci - delovni i re`iski tro{oci, koi se vo vrska so funkcijata na proizvodstvoto (pr: tro{oci na proda`ba, tro{oci na razni nabavki, organizirawe, potoa platite na direktorot, drugite menaxeri i site vraboteni koi ne se direktno involvirani vo proizvodstvoto, kako i site zaedni~ki tro{oci - greewe, osvetluvawe, ~istewe i sl.). Vo pretprijatieto, isto taka, se pravat i razni rashodi i izdatoci za koi nema nekoe direktno tro{ewe vo samoto proizvodstvo, no koi sepak mu slu`at na proizvodstvoto. Takvi se ~lanarinite ~asovi i pridonesite na rabotewe koi i se sl. pla}aat Od na komorite, to~ka na prekuvremenite gledna

smetkovodstvoto, i delovnite i re`iskite tro{oci, rashodite i izdatocite za koi nema fizi~ko tro{ewe vo proizvodstvoto, pretstavuvaat sostavni elementi na cenata na ~inewe, i imaat ist tretman kako i proizvodstvenite tro{oci. Spored toa, vo po{iroka smisla na zborot poimot tro{oci, pokraj tro{ocite na
1

- .: , , , 1999, .296

-5-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe elementite na procesot na proizvodstvoto, gi opfa}a i site rashodi i izdatoci napraveni za odredeno proizvodstvo.2 Vo ramkite na vakvoto sfa}awe na tro{ocite spa|a i definicijata spored koja - tro{ocite pretstavuvaat vo pari izrazeno tro{ewe na sredstvata i trudot i izdatoci koi pretstavuvaat sostavni delovi na cenata na ~inewe na u~inocite.3 Ako se skoncentrirame na prethodnata definicija za tro{ocite, mo`e da zabele`ime deka poimot tro{oci se vrzuva za cenata na ~ineweto. Pod cena na ~inewe se podrazbira zbir na site tro{oci {to treba da se identifikuvaat so opredelen efekt, proizvod, usluga ili aktivnost vo pretprijatieto. Od tuka proizleguva i faktot deka so tro{ocite ne mo`e da se identifikuvaat vonrednite rashodite (izdatoci za po`ar, poplava, isplateni penali za kazni i sl.). Tro{ocite se izraz na produktivno tro{ewe, a za razlika od niv vonrednite rashodi se izraz na neproduktivni tro{ewa.

2 3

Ibid. str.297 - .: , , , 1971, .3

-6-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe 2. OSNOVI NA DEFINIRAWETO NA RAZLI^NITE PODELBI NA TRO[OCI Uspe{noto rabotewe na pretprijatieto e povrzano so postojano analizirawe, sledewe i prou~uvawe na tro{ocite. Slo`enosta na tro{o~nata problematika nu`no vodela kon potrebata tro{ocite da se ras~lenuvaat na oddelni delovi. Naporedno so uslo`nuvaweto na tro{o~nata problematika se zgolemuva i brojot na razli~nite podelbi na tro{ocite. Pritoa, tro{ocite se delat vo razli~ni grupi vo zavisnost od kriteriumot {to e upotreben i celta {to se saka da se postigne so odredena klasifikacija na tro{ocite. Ras~lenuvaweto na tro{ocite ovozmo`uva sogleduvawe na karakteristikite i dvi`eweto na poodelni delovi na tro{ocite. Prou~uvaj}i gi ovie delovi se ovozmo`uva posigurna ocenka i na sodr`inata na cenata na ~ineweto na tro{ocite. Razli~nite podelbi na tro{ocite ovozmo`uvaat sogleduvawe na nivnoto reagirawe vo razli~ni uslovi, a isto taka i nivno rangirawe. Razli~noto klasificirawe na tro{ocite ~esto pati e motivirano so cel da se ostvari kontrola na nivnoto dvi`ewe. Pritoa, treba da se otkrijat uslovite vo koi nastanuvaat oddelni grupacii na tro{oci, pa duri potoa, vlijaej}i vrz uslovite, da se vlijae vrz kvantumot na tro{ocite. Vo teorijata i praktikata postojat brojni podelbi na tro{ocite. Vo prodol`enie vnimanieto }e go zadr`ime na karakteristikite i specifi~nostite na nekoi od niv.4 2.1. PRIRODNI VIDOVI TRO[OCI Tro{ocite se delat po vidovi so cel da se vidi od koj vid tro{oci kolku se napraveni (kolku materijali, plati i sl.), kakvi sredstva se potro{eni (amortizacija ili pari~ni sredstva za PTT uslugi i sl.) i za kakov vid potrebi se napraveni (tro{oci za reprezentacija, za reklama, za oddelni proizvodi i

-..: Budgeting, -, , 2001,

-7-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe drugo).5 Tro{ocite spored prirodnite vidovi mo`at da se grupiraat vo slednive pet grupi: I. Potro{eni materijali Vo ovaa grupa na tro{oci spa|aat vrednosta na potro{enite surovini, pomo{ni materijali, nabavena energija, potro{eno gorivo i mazivo, siten inventar, ambala`a, avto gumi i rezervni delovi. Ovaa grupa na tro{oci e mo{ne zna~ajna i vlijatelna bidej}i najgolemiot del od vkupnite tro{oci na pretprijatieto otpa|a na niv.
II.

Amortizacija

Amortizacijata pretstavuva vrednosen izraz na potro{uva~kata na postojnite sredstva. Taa po pravilo se propi{uva so propisi ili standardi i se presmetuva spored amortizacionite stapki. Ovie stapki se opredeluvaat vo zavisnost od opredelena klasifikacija na postojanite sredstva. Pritoa, vo predvid se zema prirodata na postojnite sredstva pri nivnoto fizi~ko i moralno tro{ewe. III. Plati Vo grupata na plati se vbrojuvaat presmetanite bruto plati na rabotnicite, zaedno so pridonesite od platite. Sumata na ovie tro{oci se utvrduva vrz baza na osnovnite merila za kvalitetot i kvantitetot na potro{eniot trud, utvrden so interni akti na pretprijatieto. Na krajot na godinata, dokolku pretprijatieto ostvari dobivka, platite mo`e da se zgolemat za soodveten del od dobivkata. No, toj del od platite ne vleguva vo tro{ocite za rabotna sila. IV. Vkalkulirani pridonesi Vrz osnova na platite, kako i vrz osnova na dobivkata se presmetuvaat golem broj pridonesi sprema op{testvenata zaednica. Ovie pridonesi se kalkulativen element i sostaven del na cenata na ~ineweto, pa zatoa od ekonomski aspekt vospriemaat karakter na tro{oci. Vo ovaa grupa se klasificirani i kamatite na krediti za osnovni sredstva, kamatite na krediti za
5

., .: , , , 1995, .37

-8-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe obrtni sredstva, pridonesi {to se pla}aat na stru~ni asocijacii (komori, zdru`enija) i sl. V. Uslugi od drugi Vo poslednata grupa tro{oci se klasificirani uslugite od drugi. Ovde spa|aat izdatocite za popravki i odr`uvawe, izdatocite za transportni uslugi, tro{oci za platen promet, patni tro{oci, tro{oci za reklama, osiguruvawe i dr. So ogled na toa deka site ovie tro{oci se javuvaat vo oblik na izdatoci za drugi pretprijatija, istite se grupiraat oddelno i se javuvaat kako poseben vid tro{oci.
2.2.

TRO[OCI SPORED NA^INOT NA NIVNOTO IDENTIFIKUVAWE SO

PROIZVODITE I AKTIVNOSTITE Tro{ocite {to nastanuvaat vo pretprijatieto treba da se presmetaat, t.e. da se opfatat vo cenata na ~inewe na oddelni proizvodi. Spored na~inot na koj se vr{i presmetuvawe na tro{ocite i nivno rasporeduvawe po oddelni proizvodi, tro{ocite se delat na direktni i indirektni.

Direktni tro{oci. Ovie tro{oci se narekuvaat u{te i neposredni ili

poedine~ni. Tie mo`at neposredno da se grupiraat po proizvodi, ili uslugi. Vakvoto neposredno razgrani~uvawe e lesno, bidej}i, u{te pri nivnoto nastanuvawe se znae to~no na koj proizvod ili usluga se odnesuvaat. Sekoj tro{ok {to odnapred se znae za koja aktivnost e napraven, se smeta za direkten tro{ok. Ovie tro{oci se povrzani so t.n. tro{o~ni objekti. Tro{o~en objekt mo`e da bide opredelena aktivnost, proizvod ili usluga, oddelenie ili mesto, i mo`e da bide izrazen na razli~ni na~ini, {to zavisi od prirodata na tro{o~niot objekt. Spored toa, bilo koj tro{ok koj mo`e da se identifikuva so konkreten tro{o~en objekt, se smeta za direkten tro{ok. Vo grupata direktni tro{oci se vbrojuvaat direktnite materijali (materijali za izrabotka) i direktnite plati (plati za izrabotka).

-9-

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe

Indirektni tro{oci. Ovie tro{oci se narekuvaat u{te i posredni ili op{ti

tro{oci. Indirektni tro{oci se onie za koi pri nivnoto nastanuvawe ne se znae to~no za koj proizvod ili aktivnost se odnesuvaat, tuku se pravat za pove}e proizvodi, aktivnosti ili za pretprijatieto vo celina. Spored toa, tie ne mo`e direktno da se opfatat vo proizvodstvoto na eden opredelen proizvod. Tie se narekuvaat indirektni zatoa {to se rasporeduvaat po proizvodi i aktivnosti po indirekten (posreden) pat, so pomo{ na oddelni klu~evi za raspredelba (pr:koli~ina na potro{en materijal, spored iznosot na presmetanite plati za izrabotka, spored rabotnite ~asovi, proizvedenite proizvodi i sl.). Ovie tro{oci prvo se rasporeduvaat po mestata kade {to nastanale, a potoa vrz baza na opredeleni kriteriumi ili osnovi, se rasporeduvaat po aktivnosti i proizvodi. Celta na vakvata raspredelba na tro{ocite e realno da se utvrdi cenata na ~inewe na proizvodite. Ovie tro{oci vo ramkite na smetkovodstvoto na menaxmentot mo`e da se razgrani~at na ~etiri grupi, i toa:
-

proizvodstveni, za marketing, administrativni, za istra`uvawe i razvoj.

2.3 TRO[OCI SPORED NA^INOT NA NIVNO REAGIRAWE VRZ PROMENA NA OBEMOT NA RABOTEWE Razli~nite tro{oci vo pretprijatieto razli~no se odnesuvaat, odnosno razli~no reagiraat na promenite na obemot na rabotewe ili volumenot na proizvodstvo, ili, kako toe se narekuvba, stepenot na vrabotenosta tro{ocite se delat vo tri grupi : fiksni ili postojani tro{oci, vtorite varijabilni ili promenlivi tro{oci i polufiksni(relativnofiksni tro{oci).

Fiksni tro{oci - Osnovna karakteristika na fiksnite tro{oci e nivnata

nezavisnost od promenite vo obemot na proizvodstvo. Bez razlika dali proizvodstvoto raste ili se namaluva, fiksnite tro{oci vo nivniot vkupen iznos, ostanuvaat isti. Tie postojat duri i koga pretprijatieto ne raboti. Vo ovaa - 10 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe kategorija tro{oci se vbrojuvaat: amortizacijata, tro{ocite na sredstva za rabota, odr`uvawe, zakupnini, tro{oci za osiguruvawe, istra`uvawe i razvoj i sl. Site ovie tro{oci ostanuvaat nepromeneti vo vkupniot iznos bez ogled na promenite na obemot na proizvodstvoto. Fiksnite tro{oci u{te se narekuvaat i "tro{oci na kapacitetot". Se razbira, mo`e da se presmetaat i prose~nite fiksni tro{oci, odnosno fiksnite tro{oci po edinica proizvod. Prose~nite fiksni tro{oci se dobivaat koga vkupnite fiksni tro{oci }e se podelat so koli~estvoto na proizvedeni proizvodi. Tie za razlika od vkupnite fiksni tro{oci se promenlivi i se vo obratna proporcija so promenite na stepenot na anga`iranost na kapacitetot. Taka, ako obemot na proizvodstvo raste, iznosot na fiksnite tro{oci po edinica proizvod se namaluva, i obratno. Ova lesno mo`e da se sfati dokolku se ima vo predvid deka iznosot na vkupnite fiksni tro{oci e postojan, a se menuva samo brojot na proizvedeni proizvodi.

Varijabilni tro{oci - Varijabilni tro{oci se onie koi{to vo potpolnost se

zavisni od stepenot na anga`iranost na kapacitetot, odnosno od obemot na proizvodstvoto. Tie vo svojot vkupen iznos rastat so porastot na obemot na proizvodstvoto, a se namaluvaat so namaluvaweto na obemot na proizvodstvoto. Ovie tro{oci isklu~ivo se vrzani so dvi`ewata na stepenot na vrabotenost na kapacitetite. Vkupnite varijabilni tro{oci se odnesuvaat na celokupniot obem na raboteweto, a prose~nite varijabilni tro{oci se tro{oci na edinica proizvod. Tie se dobivaat koga vkupnite varijabilni tro{oci }e se podelat so proizvedenite proizvodi. Spored na~inot na nivnoto reagirawe vo odnos na promenite na obemot na proizvodstvoto, varijabilnite tro{oci mo`e da bidat proporcionalni, degresivni i progresivni. Proporcionalnite tro{oci se onie {to proporcionalno se menuvaat vo odnos na promenite vo obemot na proizvodstvoto. Sekoe zgolemuvawe na obemot na proizvodstvoto, zna~i i proporcionalno zgolemuvawe na tro{ocite, i obratno. Proporcionalnite tro{oci po edinica proizvod se konstantni, nepromeneti, bidej}i i tie se zgolemuvaat ili namaluvaat - 11 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe srazmerno so zgolemuvaweto ili namaluvaweto na proizvodstvoto. Vo ovaa grupa na tro{oci, spa|aat potro{enite materijali za izrabotka, tro{ocite za pakuvawe, tro{ocite za energija i sli~no. Degresivni tro{oci se onie koi se zgolemuvaat so pomal intenzitet vo odnos na zgolemuvaweto na obemot na proizvodstvo. Nabquduvani po edinica proizvod, degresivnite tro{oci se namaluvaat so zgolemuvawe na stepenot na anga`iranost na kapacitetite. Degresivni tro{oci se tro{ocite na upravnata i pogonskata re`ija, kako {to se pomo{nite materijali, tro{ocite za osvetluvawe, ogrev, patnite tro{oci i sli~no. Progresivni tro{oci se onie koi se zgolemuvaat pobrzo od porastot na obemot na proizvodstvoto. Vo ovaa kategorija spa|aat tro{ocite za pla}awe na prekuvremenata rabota, tro{oci za tekovno odr`uvawe na preanga`irani sredstva, dodatni tro{oci za proda`ba i sli~no. Pojavuvaweto na progresivnite tro{oci na e znak deka za vo pretprijatieto ima do{lo do preanga`iranost kapacitetot, {to posledica progresivno

zgolemuvawe na tro{ocite.

Relativno fiksni tro{oci - Ovie tro{oci vo literaturata se narekuvaat i Karakteristi~no za niv e {to imaat i fiksni i varijabilni

polufiksni tro{oci.

karakteristiki, odnosno do opredelen stepen na proizvodstvo tie imaat fiksen, a nad toj stepen dobivaat varijabilen karakter. Najadekvatno e ovie tro{oci da se nare~at zonski tro{oci, poradi faktot {to tie se dvi`at vo ramkite na opredeleni zoni, t.e. koli~estveni razmeri. Koga stepenot na anga`iranost na kapacitetot }e premine od edna, poniska, vo druga, povisoka zona na anga`iranost na kapacitetot, se javuvaat novi fiksni tro{oci. Toa e pri~inata poradi koja doa|a do skokovito rastewe na vkupnite fiksni tro{oci. Ovoj iznos na tro{oci, ponatamu, ostanuva nepromenet se do povtorno anga`irawe na nov kapacitetot, koga se preminuva vo druga povisoka zona. Pokraj vkupnite relativno fiksni tro{oci, razlikuvame i relativno fiksni tro{oci po edinica proizvod. Ovie tro{oci pri preminuvaweto od edna vo druga zona na anga`iranost na kapacitetot se zgolemuvaat, dodeka vo ramkite na edna zona, se namaluvaat. Toa zna~i deka ovie - 12 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe tro{oci, na posledniot stepen na anga`iranost na kapacitetot vo prethodnata zona, se poniski od relativno fiksnite tro{oci na po~etniot stepen na anga`iranost na kapacitetot vo novata zona. Kako ilustracija na vkupnite polufiksni tro{oci, mo`e da se navedat vrabotuvaweto na nov personal pri zgolemuvawe na obemot na proizvodstvoto, voveduvawe na nova smena, nabavka na nova oprema i sl. 2.4. VKUPNI I PROSE^NI TRO[OCI Vkupni tro{oci. Stanuva zbor za zbir, suma, na site tro{oci na pretprijatieto vrzani za daden obem na proizvodstvo. Odnosno, tie se apsolutna golemina koja ne e stavena vo soodnos so nekoja druga golemina. Prakti~no vkupnite tro{oci se sveduvaat na zbir na fiksnite i varijabilnite tro{oci, iska`ani vo masa, vo vkupen obem. Vkupnite tro{oci rastat so porastot na vkupniot obem na proizvodstvo. Vakvata tendencija na vkupnite tro{oci se formira pod dominantno vlijanie na varijabilnite tro{oci, koi imaat tendencija da rastat so porastot na obemot na proizvodstvoto. Za razlika od niv, fiksnite tro{oci se dadena, nepromenliva golemina, pa ottuka i nemaat golemo vlijanie vrz dvi`eweto na goleminata na vkupnite tro{oci. Prose~ni tro{oci. Ovaa grupa tro{oci se izrazuva so relativni brojki. Tie se dobivaat koga oddelnite vidovi vkupni tro{oci }e se stavat vo odnos so opredelena golemina, na primer, koli~estvoto proizvedeni proizvodi. Vo broitelot na ovaa ravenka mo`e da se vklu~at fiksnite, vkupnite tro{oci. Vo zavisnost od toa, mo`e da zboruvame za: - prose~ni fiksni tro{oci, - prose~ni varijabilni tro{oci, -vkupni prose~ni tro{oci. varijabilnite ili

- 13 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe 2.5. PROIZVODSTVENI I NEPROIZVODSTVENI TRO[OCI Vo teorijata i praktikata na industriski razvienite zemji voobi~aena e praktikata na trikratno i dvokratno razgrani~uvawe na proizvodstvenite tro{oci. Spored trikratnata kategorizacija proizvodstvenite tro{oci se delat na Direktni materijalni tro{oci Direktni plati Indirektni tro{oci na proizvodstvo Neproizvodstveni tro{oci se narekuvaat u{te i tro{oci na periodot. So ovie tro{oci ne se optovaruvaat zalihite tuku tie pretstavuvaat direktni stavki na bilansot na uspeh koj kako {to e poznato se so~inuva na periodi~na osnova. Primeri za periodi~ni tro{oci se: tro{ocite na proda`ba, platite na vrabotenite vo proda`noto oddelenie, kiriite, kako i administrativnite tro{oci kako {to se tro{ocite za plati na rakovodniot personal, na smetkovodstveniot personal, sekretarijatot Spored dvokratnata klasifikacija tro{ocite na proizvodstvo se delat vo dve grupi i toa: Primarni

Konverzacioni Primarni tro{oci se direktnite materijali i direktnite plati, a konverzacioni tro{oci se zbir na indirektnite tro{oci na proizvodstvo i direktnite plati. 2.6. FAKTI^KI I PREDVIDENI TRO[OCI Fakti~kite tro{oci se izraz na fakti~kite tro{ewa na sredstva i trud vo opredelen period. Tie poka`uvaat kolku realno nastanale tro{oci vo odreden vremenski interval. Ovie tro{oci se narekuvaat i istoriski tro{oci poradi faktot {to upatuvaat na tro{ewata vo minatoto. So toa mo`at da se vr{at kakvi i da bilo intervencii so cel da se postigne podobra ekonomi~nost

- 14 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe i efikasnost vo raboteweto. Utvrduvaweto na fakti~kite tro{oci e neophodno za utvrduvawe na fakti~ki ostvareniot rezultat i fakti~kata vrednost na zalihite. Ovie tro{oci, od druga strana se neophodni i vo delovnoto odlu~uvawe, pri {to treba da se predvidat efektite od tro{eweto. Predvideni tro{oci - mo`at da vospriemat glavno dva oblici: planski i standardni. a) Planski tro{oci - Ovie tro{oci se utvrduvaat vrz baza na fakti~kite tro{oci za opredelen vremenski period, ne podolg od edna godina. Vo delovnoto odlu~uvawe ovie tro{oci imaat prednost vo odnos na stvarnite (fakti~kite) tro{oci. Kako osnova za utvrduvawe na ovie tro{oci se zemaat stvarnite tro{oci napraveni vo minatoto, kako i predviduvaweto vo vrska so dvi`eweto na tro{ocite vo periodot na koj tie }e se odnesuvaat. Planskite tro{oci naj~esto se tretiraat kako normalni tro{oci. Koga stvarnite tro{oci se poniski od planskite, se smeta deka tro{ocite se namaleni i ostvarena e za{teda. Vo obraten slu~aj se uka`uva na zgolemeni tro{oci i neekonomi~no tro{ewe. b) Standardni tro{oci - Standardnite tro{oci se isto taka odnapred utvrdeni tro{oci i pretstavuvaat kriteriumi ili "normi" za merewe na performansite. Tie se opredeluvaat vrz osnova na sestrani nau~ni studii na uslovite koi predizvikuvaat tro{ewe na trud i sredstva. Pri utvrduvawe na ovie tro{oci kako osnova ne se zemaat fakti~kite tro{oci od izminatiot period, tuku tie se utvrduvaat vrz baza na direktno prou~uvawe na mo`nite tro{oci koristej}i nau~ni i stru~ni znaewa, kako i najsovr{eni sredstva za procenka na tro{ewata. Ovie tro{oci pretstavuvaat najrealno merilo na ekonomi~nosta na raboteweto. Pri donesuvaweto na delovnite odluki, naj~esto se koristat standardnite tro{oci raboteweto. Naj~esto zastapeni vo literaturata i praktikata se koli~inskite i vrednosnite standardi. Vrednosnite standardni tro{oci poka`uvaat kolku treba da iznesuvaat tro{ocite. Koli~estvenite standardni tro{oci, od druga strana, poka`uvaat kolku i kakvo koli~estvo na materijali, rabotni ~asovi i koi pretstavuvaat pokazateli za uspe{nosta vo

- 15 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe sli~no treba da se potro{at za proizvodstvo na edna edinica proizvod ili usluga. Uspe{noto rabotewe se sogleduva preku sporeduvawe na fakti~kite i standardnite tro{oci i merewe na nivnoto otstapuvawe, koe mo`e da bide pozitivno ili negativno. Dokolku postojat otstapuvawa toga{ vlijanieto na menaxmentot }e se naso~i kon prevzemawe na aktivnosti so cel da se sogledaat i eliminiraat pri~inite za devijaciite, ili eventualno da se prilagodat standardite na specifi~noto okru`uvawe. Ovoj proces vo literaturata e poznat kako "princip na isklu~ok", pri koj akcentot se stava samo na pozna~ajnite otstapuvawa, a sitnite se ignoriraat. 2.7. INKREMENTALNI I GRANI^NI TRO[OCI Inkrementalni tro{oci. Ovie tro{oci pretstavuvaat apsolutna razlika vo vkupniot iznos na tro{ocite pome|u dve alternativni mo`nosti, dva ili pove}e vidovi proizvodi, dva ili pove}e procesi na proizvodstvo i sl. Inkrementalnite tro{oci ~esto se narekuvaat i diferencijalni tro{oci. Ovie tro{oci pretstavuvaat apsolutni golemini, i ednostavno se dadeni kako suma. Se razbira relevantnite pokazateli imaat nesporno zna~ewe za menaxmentot, no sepak ima slu~ai i koga apsolutnite pokazateli imaat prioritet. Takov e slu~ajot so povratnata sprega me|u planiraweto i kontrolata, koja vo najgolema mera e zasnovana na inkrementalnite tro{oci. Grani~ni tro{oci. Ovie tro{oci se dopolnitelni prose~ni tro{oci za novoproizvedenata koli~ina proizvodi, odnosno prose~ni tro{oci na ostvarenoto proizvodstvo me|u dva sukcesivni stepeni na anga`iranost na kapacitetot. Za razlika od inkrementalnite tro{oci koi pretstavuvaat apsolutna razlika me|u dva sukcesivni stepeni na vrabotenost na kapacitetot, grani~nite tro{oci se prose~ni tro{oci. Koga inkrementalnite tro{oci }e se podelat so grani~niot proizvod se dobiva kategorijata grani~ni tro{oci. Grani~niot proizvod pak pretstavuva apsolutna razlika vo obemot na proizvodstvoto me|u dva sukcesivni stepeni na anga`iranost na - 16 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe kapacitetot. Ovie tro{oci ne se nekoj samostoen vid tro{oci, kako {to se fiksnite ili varijabilnite tro{oci. Tie samo poka`uvaat kolku dopolnitelni tro{oci se pravat za dopolnitelna edinica proizvod ili usluga. Zna~eweto na grani~nite tro{oci e nesporno, a toa go doka`uva i nivnata primena vo procesite kako {to se stimulirawe na potro{uva~kata i zgolemuvawe na proizvodstvoto, diferencirawe na cenite, odluki vo vrska so nabavkata i proizvodstvoto, promena na organizacijata, prifa}awe na specijalni pora~ki, promena na asortimanot, zamena na neamortiziranata oprema, voveduvawe na nov proizvod i sli~no. 2.8. OPORTUNITETNI TRO[OCI Oportunitetnite tro{oci, ili kako {to u{te se narekuvaat alterantivni tro{oci, gi pretstavuvaat mo`nite prihodi od koi pretprijatieto se otka`alo, poradi prifa}awe na nekoj drug deloven potfat. Ovie tro{oci ne se predmet na smetkovodstveno tretirawe, zatoa {to tie realno i ne nastanale. Tie ne se evidentiraat nikade vo smetkovodstvoto, no sepak ne ja gubat svojata relevantnost. Naj~est primer za oportunitetni tro{oci e mo`nosta za koristewe na sopstven deloven prostor, ili mo`nosta istiot da se dade pod naem. Dokolku menaxmentot re{i da go koristi delovniot prostor, toga{ oportunitetniot tro{ok pretstavuva mo`nata zakupnina {to menaxmentot bi ja dobil dokolku delovniot prostor bil daden pod naem. Iako razlikata ne mo`e da se kvantificira, taa e mo{ne relevanten faktor koj pri planiraweto na tro{ocite ne mo`e da se prenebregne.

- 17 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe

3. TRO[OCITE I MENAXERSKITE ODLUKI

Site merki i aktivnosti {to se prevzemaat vo edno pretprijatie, po~nuvaj}i od nabavkata na materijalite i surovinite, organizacijata na proizvodniot proces, pa se do proda`bata na gotovite proizvodi, na nekoj na~in se odrazuvaat na tro{ocite i ja opredeluvaat nivnata visina i struktura. Tro{ocite se javuvaat vo uloga na faktor so re{ava~ko vlijanie vrz ekonomi~nosta i dobivkata {to se ostvaruva vo pretprijatieto. Zatoa nitu edna odluka vo raboteweto na pretprijatieto ne bi smeela da se donese bez prethodna analiza na dejstvoto na taa odluka vrz tro{ocite. Menaxerskite timovi vo pretprijatieto, potpiraj}i se vrz analizata na tro{ocite napravena od stru~ni ekipi (ekonomisti, tehnolozi), a koi upatuvaat na goleminata na oddelnite vidovi tro{oci, nivnoto odnesuvawe na kratok i dolg rok vo zavisnost od obemot na proizvodstvoto, primenetata tehnologija i sl. donesuvaat mnogu zna~ajni delovni odluki, povrzani so golem broj na problemi vo ramkite na menaxerskata politika na pretprijatieto. Ovde }e se zadr`ime i na nekoi od niv: Tro{ocite pretstavuvaat zna~aen faktor koj neposredno vlijae vrz izborot i asortimanot na proizvodite {to }e bidat zastapeni vo proizvodnata programa. Vo sovremeni uslovi na stopanisuvawe, vo koi postoi ostra konkurentska borba na pazarot, pretprijatijata se prinudeni postojano da vnesuvaat pogolemi ili pomali promeni vo asortimanot na svoite proizvodi, dokolku sakaat da gi zadovolat potrebite na potro{uva~ite i da se sprotivstavat na konkurentite. Vidot i intenzitetot na tie promeni zavisat, pred s, od nivnoto dejstvo vrz visinata i strukturata na tro{ocite. Nabavkata na potrebnite materijali i surovini mo`e da se izvr{i vo razli~ni uslovi: razli~ni dobavuva~i, razli~en kvalitet, razli~en na~in na prevoz i dostava i sli~no.Opredeluvaweto za edna od pove}eto mo`ni

- 18 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe alternativi za nabavka na materijalite i surovinite, pred s zavisi od tro{ocite {to gi nosi so sebe sekoja alternativa posebno. Pri izborot na pazar na koj }e se plasiraat gotovite proizvodi, kanalite na proda`ba i na~inot na dostava na proizvodite, isto taka se trgnuva od obemot na tro{ocite {to se vrzani so sekoja pazarna mo`nost. Izborot }e se vr{i so prethodna detalna analiza na tro{ocite na poodelnite alternativi na proda`bata. Bilo koja promena vo ramkite na organizacijata na proizvodstvoto vlijae vrz visinata na tro{ocite. Zatoa niedna izmena vo tehnolo{kiot proces, vnatre{niot transport ili sistemot na odr`uvawe na sredstvata ne mo`e da se realizira bez prethodna analiza na tro{ocite {to }e bidat predizvikani od samite promeni. Ulogata na tro{ocite, kako instrument na menaxerskoto odlu~uvawe osobeno e izrazena i pri vodeweto na kratkoro~na politika na ceni. Na pazarot pod vlijanie na ponudata i pobaruva~kata cenite osciliraat, rastat i opa|aat, taka {to pretprijatijata moraat postojano da se prilagoduvaat na tie promeni, t.e. da vodat opredelena politika na ceni. Pojdovna osnova za vodewe na takva politika na ceni pretstavuva detalna analiza na tro{ocite, osobeno na t.n. grani~ni tro{oci. Pred menaxerite se postavuva i dilemata dali opredelen proizvod da se proizveduva vo pretprijatieto ili pak poracionalno e re{enieto istiot proizvod da se nabavuva na pazarot. Vo ovoj slu~aj menaxerite svojata odluka }e ja baziraat na grani~nite tro{oci. Dokolku grani~nite tro{oci za proizvodstvo na toj proizvod se poniski od nabavnata cena, toga{ ekonomski opravdano e da se organizira nivnoto proizvodstvo vo sopstvena re`ija, i obratno. Dokolku grani~nite tro{oci se povisoki od nabavnata cena, normalno e pretprijatieto da se odlu~i za nabavka na toj proizvod. Tro{ocite se centralna to~ka okolu koja se dvi`i interesot na menaxmentot pri donesuvawe na delovnite odluki vo pretprijatieto. Menaxerot svojot pogled go fokusira na ostvaruvawe na efikasna relacija:

- 19 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe tro{oci - obem na proizvodstvo - prihodi. Efikasnosta na ovaa relacija podrazbira, postignuvawe na optimalen obem na proizvodstvo, so minimalni tro{oci i maksimalni prihodi. Ottuka, pravilnoto upravuvawe so tro{ocite, kako element na dadenata relacija, ponatamu pretstavuva pojdovna osnova za donesuvawe na efikasni i efektivni delovni odluki, kako i ostvaruvawe na osnovnite ekonomski principi: ekonomi~nost, produktivnost i rentabilnost. 4. PLANIRAWE I KONTROLA NA TRO[OCITE Planiraweto i kontrolata na tro{ocite otsekoga{ imale posebno zna~ewe vo ramkite na smetkovodstvoto na tro{ocite. So planiraweto na tro{ocite se postavuvaat celite i se definiraat sredstvata i na~inite za realizacija na planiranite celi. Za razlika od planiraweto na tro{ocite, kontrolata e proverka na izvr{uvaweto na postavenite celi vo fazata na planirawe na tro{ocite. Vo ramkite na smetkovodstvoto na tro{ocite, se vr{i sporeduvawe na planski utvrdenite tro{oci so fakti~ki nastanatite tro{oci, za da se utvrdat otstapuvawata koi se predmet na analiza. Ova sekako proizleguva od potrebata da se prezemaat merki za otstranuvawe na propustite i stimulirawe na pozitivnite dvi`ewa. 6 Procesot na sporedba na planskite so fakti~kite tro{oci se vr{i vrz baza na t.n. princip na izolacija. Spored ovoj princip, se ispituvaat samo onie otstapuvawa koi zaslu`uvaat vnimanie, a se ignoriraat otstapuvawata koi se smetaat za nezna~itelni i irelevantni. Ottuka, vnimanieto na menaxerite }e bide naso~eno kon onie otstapuvawa koi uka`uvaat na krupni nepravilnosti i spored koi rabotite ne se odvivaat vo soglasnost so planovite. Ostanatite (slu~ajni) otstapuvawa }e se ignoriraat. Na vakov na~in se obezbeduva funkcionirawe na povratnata sprega koja mo`e da poso~uva na promena na celite, barawe alternativni sredstva, promena na operativniot proces, promena na metodite na odlu~uvawe, korekcija na standardite i sl.

-..: Budgeting, -, , 2001, .124

- 20 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe Planiraweto i kontrolata na tro{ocite se tesno povrzani, taka {to planiraweto bez kontrolata, i obratno, re~isi i nemaat nekoe zna~ewe. Kontrolata na aktivnostite vo pretprijatieto se vr{i preku merewe na ostvarenite rezultati. Me|utoa, procenkata na dobienite rezultati se vr{i so primena na poseben planski instrumentarium koj se sostoi od smetkovodstveni i statisti~ki planovi i izve{tai.

- 21 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe

Z A K L U ^O K Sovremeniot priod na upravuvawe na tro{ocite, bara diferencirawe na tro{ocite po razli~ni osnovi. Sekoja podelba na tro{ocite e uslovena od nejzinata prakti~na primena. Denes vo literaturata, se sre}avaat brojni podelbi na tro{ocite, vo koi tie se grupirani od razli~ni aspekti. Taka, osnovna podelba na tro{ocite se vr{i spored nivnite vidovi, potoa, spored na~inot na nivno identifikuvawe so proizvodite i uslugite, spored stepenot na zavisnost od anga`iranost na kapitalot, razlikuvame vkupni i prose~ni, prozvodstveni i neproizvodstveni, fakti~ki i predvideni tro{oci, i sl. Poznavaweto na razli~nite podelbi na tro{ocite, ovozmo`uva polesno analizirawe na nivnite osnovni karakteristiki, su{tinata i na~inot na koj tie se odnesuvaat vo procesot na rabotewe na pretprijatieto. Sekoja podelba na tro{ocite ima nesporna uloga vo smetkovodstvoto na pretprijatieto. Tro{ocite imaat golemo zna~ewe vo procesot na donesuvawe na delovni odluki od strana na menaxmentot na pretprijatieto. Sekoja odluka na menaxmentot, se bazira na prethodna analiza na nejzinata povrzanost so tro{ocite, odnosno, kako taa odluka vlijae vrz niv i kakva e nejzinata isplativost. Vakvata zavisnost na odlukite od tro{ocite, bara i pravilno upravuvawe so niv. Ottuka se javuva i potrebata za planirawe i kontrola na tro{ocite. Planiraweto podrazbira postavuvawe na celi, a kontrolata go osiguruva nivnoto ostvaruvawe. Dokolku pretprijatieto ima pravilno definirani celi i dokolku se pridr`uva na principite za nivno ostvaruvawe, rezultatite od kontrolata }e go potvrdat uspe{noto rabotewe. Dokolku pak rezultatite od kontrolata uka`at na otstapuvawe od planskite pokazateli, povratnata sprega }e bara od menaxerite da prevzemat aktivnosti za koregirawe na otstapuvawata, se so cel pretprijatieto da se stremi kon unapreduvawe na svoite aktivnosti.

- 22 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe

SUMMARY . , , . . , . , . . , . , . , . , . . , , . , , .

- 23 -

Tro{oci: poim, vidovi i nivno vlijanie pri delovnoto odlu~uvawe

KORISTENA LITERATURA 1. Microsoft Encarta Encyclopedia Deluxe 2003

2. 3. 4. 5. 6. 7.

www.google.com www.yahoo.com http://www.ifg.org/analysis/imf/waldenimf.htm http://www.commondreams.org http://www.ciaonet.org/pbei/odc/sej01.html http://www.cepr.net/publications/trade_2002_06_12.htm

- 24 -