Prezentacija za diodi

Opto za dioda
Dioda e elektronska
komponenta koja
dozvoluva protok na
elektricna struja vo eden
smer bez otpor, dodeka
vo sprotivniot smer
pretstavuva bezkone~en
otpor.

Istorija za diodi
Vakumskite kristalnite diodi se otkrieni
skoro vo isto vreme.Principot na rabota na
termojonskite diodi go otkri Frederik Gutri
1873.Principot na rabota povtorno e otkrien vo
1874 godina od nau~nikot Karl Ferdinand
.Megutoa principot na rabota na termojonskite
diodi e povtorno otkrien od Tomas Edison vo
fevruari 1880 godina.

 Prvi radio priemnik koj koristi kristalni ispravuvac e

napraven vo 1990 godina od
Pikar.Prvite diodi se
elektronski cevki poznati kako termojonski vakumski
cevki kade sto elektrodite se opkruzeni so vakum vo
staklen balon slicno na sijalicite.Izrazot go smisli
Biljem Henri Ekls 1919 godina na grcko latinska
kombinacija na zborovite DI-dva,ODE-puta

Tehnologijata na Dodite
Kako i sijalicite so v`areno
vlakno,taka i vakumskite cevki
imaat nit koj se v`aruva koga niz
nego te~e elektri~na struja.
V`aeniot nit vo vakumot emituva
elektroni a potoa elektri~ni
naponi,razlika na potencijal
izmegu elektrodite. Taka
(negativniot elektron) od
v`arenata nitu kroz vakum do
druga pozitivna ladna elektroda
pretstavuva protok na elektri~nata
struja.

 Usijanata elektroda se vika anoda a ladnata

katoda.Nesporedlivo malce elktroni mo`i da odat vo
sprotiven smer duri ako katodata e negativno na
elektrizirana deka ne postoi termojonska emisija koja
predizvikuva usijavawe. Dodeka vakumkite cevki
,diodi se koristat ute vo par specijalni primeni
poveketo sovremeni diodi se zasnovaat na
poluprovodni~ki PN spoevi.

 Kaj poluprovodni~kata dioda strujatra te~e od P

strana(anoda)kon N strana(katoda) isto kako i kaj
vakumskite cevki no ne i vo sprotivniot smer.Vo
slu~aj sprotivnata polarizacija na diodata doaga do
otstranuvawe na nositelot. Na~inot na nastanok i
objasnuvaweno na ova ~udo e povrzan so kvanten
efekt preoganje na elektronot preku potencijalni
barieri no na cela srea postojat i ednostavni
objasnuvawa.

Poluprovodni~ki diodi

Svetle~ka dioda
Zener dioda
PN dioda
Foto dioda
Laserska dioda

Svetlecka dioda
Svetliot odnos emituva foto koga elektronite
pominuvaat niz spojot.Poveke od diodite
emituvaat zra~enje.Naponot na potencijalnata
bariera na diodata ja odreduva bojata na
svetlost.Na crvenata boja odgovara napon od
1.2V a na napon od 2.4V odgovara lilava
boja.Prvite svetle~ki diodi bile crveni `olti a
drugite nastanale pokasno.

 Site svetle~ki diodi bile

ednobojni,belite diodi se
kombinacija na tri diodi
od razli~no boi ili plava
oblozena so `olto.to e
pomala frekfencijata na
diodite pogolema e
efikasnosta.

Zener dioda
Ovie diodi se ponekoga se narekuvaat
probojni diodi.Posebna osobina na ovie diodi e
deka mo`at da proveduvaat vo sprotivniot
smer.Ovaj efekt nare~en enerov probiv na
precizno odredena vrednost inverzniot napon
to e osobina zna~ajna za konstrukcijata na
referentniot naponski izvor.



,
(
)
Zener knee voltage Zener
voltage( ) .




,
.

,
(to
avalanche break down).


,
.
,

,
(built-in) (resistance).
(semiconductor)
(doping)

,

.. -.
PN

P-
N .
,

.

. (),

,

, .
3,2 V
3,2 V
,
.


( doping) .
0,05 % 5%
10%.

avalanche .


.

 5,6V,

. 5,6
.

5,6 V
,
,
.
75V 10
12V.

PN dioda
PN diodite se proizveduvaat od monokristalen
silicium so mali pimesi od 3 valentni 5
velentni elementi.Megutoa malata efikasnost e
pri~ina na golemiot pad na naponot, to e vo
nekoj slu~aj potreben za ispravuvae na
visokite naponi

Foto dioda
Foto dioda e dida koja e so irok providen
spoj.Fotonite izbivaat elektroni niz orbitata vo oblas
na spojot.Foto diodite mo`at da se koristat kako
solarni ili naponski kelii vo foto metrija.Ako
fotonot nema dovolno energija nema da pobudi
elektron samo ke pomini niz spojot.Dodeka
svetle~kata dioda mo`e da se upotrebi kaj foto diodite
na niski efikasnosti.

Laserska dioda
Laserskite diodi se vrsta na svetle~ki diodi kaj
koi poliraeto na paralelni strani diodata
formira rezonantna uplina to se narekuva
kako poja~uva~ na usmerenata
svetlost.Laserskite diodi se koristat kaj
opti~kite uredi (CD I DVD citaci) kako vo
komunikacijata(optickite vlakna optickata
komunikacija).

Objasnuvae na poluprovodni~ka
dioda

apacitivna dioda

LED dioda

aso~uva~ka dioda

unel dioda

ener dioda

 IZRABOTIL: ZORAN KOSTADINOV II6