abc

MATEMATIKA 2
UNIVERZITETNI TUDIJSKI PROGRAM
BIOKEMIJA
1. LETNIK

DIFERENCIALNE ENABE

OSNOVNI POJMI

DIFERENCIALNE
ENABE

Diferencialna enaba je funkcijska enaba, v kateri nastopajo odvodi

iskane funkcije.

y xy
y 2 y y x 2

diferencialna enaba za y kot

funkcijo x
diferencialna enaba 2. reda
Red diferencialne enabe je red najvijega
odvoda, ki v njej nastopa.

x 2 yy e y xy 2
z xx z y x

diferencialna enaba 3. reda

parcialna diferencialna enaba (2.

reda)
Diferencialne enabe za funkcije ene spremenljivke
imenujemo navadne, ko nastopajo parcialni odvodi
na ve spremenljivk pa pravimo, da so to parcialne
diferencialne enabe

MATEMATIKA 2

DIFERENCIALNE ENABE

F(x,y,y)=0

OSNOVNI POJMI

splona oblika diferencialne enabe 1. reda

Reitev diferencialne enabe je funkcija y=y(x), pri kateri je

F(x,y(x),y(x))=0 za vse x na nekem definicijskem obmoju.

y( x ) e

x2
2

je reitev diferencialne enabey xy,

2
x2
x2
x2
x
2
2
ker je e e 2 x e 2

y( x ) x 2 ni reitev diferencialne enabe y xy,

eprav je 2 x x 3 za nekatere vrednosti x
Enaba mora biti izpolnjena za vse x na nekem intervalu.

MATEMATIKA 2

DIFERENCIALNE ENABE

y( x ) x

OSNOVNI POJMI

je reitev enabe

y 2 y y x 2

y( x ) x e x je tudi reitev enabe

y 2 y y x 2
y( x ) x xe x je prav tako reitev zgornje enabe...
Diferencialne enabe imajo praviloma veliko reitev, kar je posledica
dejstva, da odvajanje ni injektivno.

Splona reitev diferencialne enabe je obiajno odvisna od nekajparametrov.

Na primer, vse reitve enabey 2 y y x 2 so oblikey( x ) x Ae x Bxe x ,
kjer sta A in B poljubni realni tevili.
Velja: diferencialna enaba reda n ima splono reitev, ki je odvisna
od n parametrov.

MATEMATIKA 2

DIFERENCIALNE ENABE

GEOMETRINI POMEN

GEOMETRINI POMEN DIFERENCIALNE

ENABE
y=y (x) je reitev enabe y
=f (x,y)

smerni koeficient tangente na

graf reitve v toki x0 je enak f
(x0,y (x0))

funkcija f(x,y) doloa polje

smeri:
pri vsaki toki (x,y) z majhno
puico oznaimo smer s
koeficientom f(x,y).
krivulja, ki je v vseh svojih
tokah tangentna na polje
smeri, je graf ene izmed
reitev diferencialne enabe

f(x,y)=x-y
MATEMATIKA 2

DIFERENCIALNE ENABE

GEOMETRINI POMEN

Polje smeri, doloeno s f(x,y)=-ysin3x. Reitve se za x - malo

razlikujejo, za x + pa povsem
divergirajo.

Polje smeri, doloeno s f(x,y)=x2y2+1in nekaj reitev pripadajoe

diferencialne enabe. Vse reitve
imajo skupno asimp-toto, t.j.
trend.
MATEMATIKA 2

DIFERENCIALNE ENABE

MODELIRANJE

FIZIKALNI PRIMER: RADIOAKTIVNI RAZPAD

Hitrost razpadanja radioaktivne snovi je sorazmerna s koliino snovi (reakcija 1.
reda). e imamo na zaetku neko koliino snovi (npr. 5g izotopa 14C), kaj lahko
povemo o koliini snovi ez nekaj asa (npr. ez koliko asa bo ostalo le 3g
14
C)?
y=y(t)
koliina snovi v trenutku t
y=-k y
k je sorazmernostni faktor med koliino snovi in
hitrostjo razpadanja (npr. za 14C je k =3.83 10-12 s-1)

dy
ky
dt

dy
k dt
y

dy
y k dt

ln y kt c

y Ce kt

y(0)=C, torej je C ravno zaetna koliina opazovane snovi

Za C: 3 5e
14

kt

ln 53
0.5108
t

133368146214 s 4230 let

12
k
3.83 10

Diferencialna enaba skupaj z zaetnim stanjem v celoti doloa

evolucijo sistema.
Hitrost razpadanja pogosto podamo z razpolovno dobo T: zveza s
k je kT=ln2
Razpolovna doba 14C je (0.6931/3.83) 1012 s 5730 let.
MATEMATIKA 2

DIFERENCIALNE ENABE

MODELIRANJE

DATIRANJE S
14
C
kozmini arki
Rastline absorbirajo
CO2 v biosfero.
Razmerje med 12C in
14
C v ivih bitjih je
enako, kot v
atmosferi.

stopnja radioaktivnosti

Ogljikov izotop 14C nastaja v

vijih plasteh atmosfere, ko
pod vplivom kozminih ar
kov dva neutrona
nadomestita dva protona v
14
N. Nastali 14C se vee s
kisikom v 14CO2.
Razmerje med 14CO2 in 12CO2
v atmosferi je dokaj stabilno.

MATEMATIKA 2

0 let

5730 let

11460 let
starost

17190 let

Ko ostanki ivih bitij niso ve v stiku z atmosfero se

razmerje med 12C in 14C zaradi radioaktivnega razpada
povea v prid prvega. Starost ostankov ocenimo na
podlagi primerjave stopenj radioaktivnosti.
8

DIFERENCIALNE ENABE

PROBLEM ZAETNE VREDNOSTI

Pri diferencialnih enabah obravnavamo dva tipa

nalog:

iskanje splone reitve

enaba

splona reitev

y 2 y

y( x ) Ae 2 x

y 2 y y x 2

y( x ) x Ae x Bxe x

zaetni problem
iemo reitev enabe, ki ima v nekaterih tokah predpisane funkcijske
vrednosti ali morda
vrednosti odvodov

zaetni
problem

y 2 y

y(0) 3
y 2 y y x 2

y(0) 0
y(0) 2

MATEMATIKA 2

reitev

y( x ) 3e 2 x
y( x ) x xe x

DIFERENCIALNE ENABE

ENABE Z LOLJIVIMI SPREMENLJIVKAMI

DIFERENCIALNE ENABE Z LOLJIVIMI

SPREMENLJIVKAMI
V diferencialni enabi 1. reda lahko loimo spremenljivki, e jo lahko
zapiemo v obliki

v( y) y u( x ) ali

u( x )

y
v( y )

yy x
xy 2y 0

y 1

2y x

y 1 y 2

y
1
2
1 y

xyy x 2 1

1 x2
yy
x

y x y
xy y xy 1
MATEMATIKA 2

nista enabi z loljivimi spremenljivkami

10

DIFERENCIALNE ENABE

ENABE Z LOLJIVIMI SPREMENLJIVKAMI

Reevanje enab z loljivimi spremenljivkami

U(y) primitivna funkcija za u(y)
V(x) primitivna funkcija za v(x)

u( y) y v( x )

U
(
y
)

V
(
x
)

U ( y) V ( x ) C
implicitna oblika splone reitve

dy
ter prestavimo vse x na eno in vse y na drugo stran.
dx
Nato vsako stran posebej integriramoin eni od njih pritejemo integracijsko konstanto.
Praktino navodilo: v enabi piemo y

x 2 y 2 y 2 0

MATEMATIKA 2

dy
dx

2y 2 x 2

x2

dy
2y 2 0
dx
1
1
C
2y
x

dy dx
2
2
2y
x
y( x )

x
2(Cx 1)
11

DIFERENCIALNE ENABE

ENABE Z LOLJIVIMI SPREMENLJIVKAMI

Pogosto sreamo enabe, pri katerih je odvod sorazmeren funkcijski

vrednosti, vendar se sorazmernostni faktor odvisen od x.

y ' v( x ) y

y'
v( x )
y

ln y V ( x ) C

y' x y

y e C eV ( x )

y AeV ( x ) ,

spremenljivk se ne da loiti!

Vpeljemo novo spremenljivko u x y

u 1 y

du
1 u
dx

MATEMATIKA 2

du
dx
1 u

u 1 u

ln 1 u x C

u Ce x 1

y Ce x x 1

12

DIFERENCIALNE ENABE

ENABE Z LOLJIVIMI SPREMENLJIVKAMI

Zaetni problem pri enabah z loljivimi spremenljivkami

u( y) y v( x )

y( x 0 ) y0

y0

x0

u(y)dy v( x )dx

xyy 1 x 2

y(1) 2

1 x
dx
x
1

ydy
2

2 y

y
2

ln x

2 x

x
2

y2
x2 1
2 ln x

2
2 2
MATEMATIKA 2

y 2 2 ln x x 2 5

13

DIFERENCIALNE ENABE

POVZETEK

Diferencialna enaba je funkcijska enaba, v kateri nastopajo odvodi

iskane funkcije.

Reitev DE je funkcija y=y(x), ki za vse x ustreza enabi. tevilo

prostih parametrov,
od katerih je odvisna reitev je enako redu enabe.

Geometrino je reitev DE vsaka krivulja, ki je tangentna na polje

smeri.

Zaetni problem je iskanje reitve DE, ki ustreza nekim zaetnim

pogojem.

DE z loljivimi spremenljivkami reimo tako, da loimo spremenljivki

in
potem integriramo vsako stran enabe posebej.
MATEMATIKA 2

14

DIFERENCIALNE ENABE

MODELIRANJE

Primer modeliranja z
DE
Tripsin je encim trebune slinavke, ki nastane iz tripsinogena. V reakciji
nastopa tripsin kot katalizator, zato je hitrost nastajanja tripsina sorazmerna
z njegovo koncentracijo.
y0
y(t)
y=ky

...........
...........
...........

zaetna koncentracija tripsina

koncentracija tripsina v asu t
hitrost nastajanja je sorazmerna koncentraciji

zaetni problem:

y ky

reitev: y=y0ekt

y(0) y0

y y0 e kt

Model napoveduje
eksponentno in neomejeno
rastkoliine tripsina. To se v
resnici ne more zgoditi, zato
moramo poiskati ustrezneji
model.

y0
t

MATEMATIKA 2

15

DIFERENCIALNE ENABE

MODELIRANJE

Med reakcijo se tripsinogen porablja: iz vsake molekule tripsinogena

nastane ena molekula tripsina. Zato privzamemo, da je hitrost reakcije
sorazmerna tako koncentraciji tripsina, kot koncentraciji tripsinogena. e je
skupna koncentracija tripsina in tripsinogena C, zaetna koncentracija
tripsina pa y0 dobimo zaetni problem:

y ky(C y)

y(0) y0

dy
k dt
y(C y)

y0

dy
k dt
y(C y) 0

C y C y0 Ckt

e
y
y0

1
C

y
ln

C y

y(t )

y
t

kt 0
y0

C
C
y0

1 e Ckt

Logistina krivulja: model predvideva,

da bo koncentracija tripsina zrasla do
prvotne koncentracije tripsinogena,
potem pa se bo ustalila.

MATEMATIKA 2

16

DIFERENCIALNE ENABE

MODELIRANJE

Logistina krivulja je dober model za omejeno rast, vendar ni vedno povsem

ustrezna. Npr. pri tumorjih tevilo rakastih celic najprej naraa eksponencialno,
potem pa se rast umiri in sasoma ustavi. S poskusi so ugotovili, da krivulja
naraanja ni logistina temve t.im. Gompertzova krivulja (ena od vidnih razlik
je, da pri njej prevoj nastopi precej prej kot pri logistini).

Gompertzova krivulja
Gompertzova funkcija
logistina
krivulja

MATEMATIKA 2

y(t ) y0 e

k (1 e at )

17

DIFERENCIALNE ENABE

MODELIRANJE

Eksperimentalno ugotovljeno zakonitost poskusimo razloiti

tako, da pogledamo, kateri diferencialni enabi ustreza
Gompertzova funkcija.

y0 e

k (1 e at )

y0 e

k (1 e at )

ak
e at

e at y
(t )

Diferencialna enaba
pomeni, da tevilo
y e at
y
rakastih celic naraa sorazmerno z velikostjo tumorja, vendar se
sorazmernostni faktor spreminja s asom. Vzroke za spremembo
razlagajo razlino:

y ( e at )
y

s staranjem se
reproduktivna mo celic
zmanjuje

y (e

reproduktivni faktor se ne spreminja,

vendar je naraanje sorazmerno le z
delom tevila celic v tumorju, ker se v
notranjosti tumorja ustvari nekrotino
obmoje

MATEMATIKA 2

at

y)

18

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE

LINEARNE DIFERENCIALNE ENABE 1.

REDA
y a( x ) y b( x ) splona LDE 1. reda
L : y a y a( x ) y je linearna funkcija
(na prostoru zvezno odvedljivih funkcij)
1. reitve linearne enabe L( y) b x so oblike y yP yH ,
kjer je yP neka reitev enabe,yH pa element nielne mnoice za L
2. nielno mnoico za L tvorijo reitve enabe
L ( y) 0 : y a x y 0
homogena LDE 1. reda
y a( x ) y 0

a ( x ) dx
dy
a( x )dx y Ce
y

Elementi nielne mnoice so oblike yH Ce A ( x ) ( A x je primitivna funkcija za a x ).

3. yP e A ( x ) b( x )e A ( x )dx

je reitev splone LDE

A(x )
yP e A ( x ) ( a( x ))
b( x ) e dx

MATEMATIKA 2

e A ( x ) b
( x ) e A( x )

a(
x ) yP b( x)

yP a( x ) yP b( x )
19

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE

REEVANJE LDE 1.
REDA
y
a( x ) y b( x )
1.

A( x ) a( x ) dx
izraunamo integral

2.

izraunamo integral
B ( x ) b( x ) e A ( x ) dx

3.

splona reitev enabeyje

( x ) e A ( x ) ( B( x ) C )

xy y sin( x )

;
;

1
sin( x )
y
x
x

1
dx ln x
x
sin x ln x
B( x )
e dx sin x dx cos x
x
1
y( x ) cos x C
x
A( x )

MATEMATIKA 2

20

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE

ZAETNI PROBLEM ZA LDE

1.REDA
y a( x ) y b( x )

y( x 0 ) y0

izraunamo

A( x )

a( x )dx

x0
x

B( x )

A( x )
b
(
x
)

e
dx

x0

reitev

y 2 y 3

y(0) 1

A( x ) 2dx 2 x
0

B ( x ) 3e 2 x dx
0

y( x ) e

MATEMATIKA 2

y( x ) e A ( x ) ( B ( x ) y0 )

2 x

3 2x 3
e
2
2

3 e 2 x
3 2x 3
e 1
2
2
2
2

21

DIFERENCIALNE ENABE

RL- ELEKTRINI
KROG
padec napetosti na

MODELIRANJE

tuljavi:

Kaken je tok v krogu s

konstantnim virom napetosti
E0?

EL=LI

R
1
I E0
L
L
I (0) 0

A(t )

vir
napetosti:
E=E(t)

B (t ) e
0

R
ER=RI
padec napetosti na
uporu:

Kirchhoffov zakon: E=ER+EL

R
R
dt t
L
L

R
1
I E (t ) LDE 1.reda
L
L

MATEMATIKA 2

R
t
L

E0
E0 RL t
dt
e 1
L
R

R
t
E0
L
I (t )
1 e
R

E0
R

t
22

DIFERENCIALNE ENABE

MODELIRANJE

R
1
I E 0 sin t
L
L

I (0) 0
I

izmenini vir napetosti E (t ) E0 sin t

t

A(t )
0

R
R
dt t
L
L

B (t ) e

R
t
L

E
0
L

E0
sin t dt
L
R
t
L

e ax
uporabimo: e sin bx dx 2
a sin bx b cos bx
a b2

e
R

sin t cos t
2
R2
L

L2

ax

E L
2 0 2 2
R L
0

RL t R

e
sin t cos
t

R
t
E0
E0 L
I t 2
R sin t L cos t 2

e L
2 2
2 2
R L
R L
uporabimo: a sin x b cos x a 2 b 2 sin

MATEMATIKA 2

R
t
E0 L
sin( t ) 2

e L
2 2
2
2 2
R L
R L

E0

arctg

x , kjer je arctg

b
a

23

DIFERENCIALNE ENABE

RELJIVOST DIFERENCIALNIH ENAB

RELJIVOST DE 1. REDA
( y) 2 y 2 0

Zaetni problem

y(0) 1

nima reitev, ker je edina

reitev enabe( y) 2 y 2 0 dana s funkcijo y x 0

y 1
Zaetni problem
ima zaedino reitev y( x ) x 1
y
(0)

y 1
imaneskonno reitev oblike y( x ) Cx 1.
x
y(0) 1

Zaetni problem

MATEMATIKA 2

24

DIFERENCIALNE ENABE

RELJIVOST DIFERENCIALNIH ENAB

PICARDOVA ITERACIJSKA
METODA
Numerina metoda za reevanje DE 1.reda, ki obenem daje zadostne pogoje za
reljivost DE 1.reda.

Reitev zaetnega problema

y f ( x , y )

y( x 0 ) y0
x

zapiemo kot integralsko enabo

y( x ) y0 f (t , y(t ))dt ,
x0

(Podobno smo pri Newtonovi

metodi enabo f(x)=0
preoblikovali v x=g(x).)

ki je primerna za reevanje z metodo iteracij.

Tvorimo zaporedje funkcij y0(x), y1(x), y2(x),... po

x
rekurzivnem pravilu:
y0 ( x ) y0 , yn 1 ( x ) y0 f (t , yn (t ))dt
x0

Za vse n je yn ( x 0 ) y0 , yn 1 ( x ) f ( x , yn ( x )), za limito y( x ) lim yn ( x ) pa velja:

n

y( x ) lim f ( x , yn ( x )) f ( x , lim yn ( x )) f ( x , y( x )) in y( x 0 ) lim yn ( x 0 ) y0

n

MATEMATIKA 2

(e je f zvezna in e smemo odvajati limito)

limitna funkcija y(x) je reitev zaetnega

problema.

25

DIFERENCIALNE ENABE

y y

y(0) 1

RELJIVOST DIFERENCIALNIH ENAB

x

y0 ( x ) 1,

yn 1 ( x ) 1 yn (t )dt
0

x
y0 ( x ) 1
y1 ( x ) 1 1 dt 1 x
0

x2
y2 ( x ) 1 (1 t ) dt 1 x
2
0
x
2
t
x 2 x3
y3 ( x ) 1 (1 t ) dt 1 x

2
2
6
0

......

Taylorjeva vrsta za funkcijo

y(x)=ex.

y x y 2

y(0) 1

MATEMATIKA 2

26

DIFERENCIALNE ENABE

RELJIVOST DIFERENCIALNIH ENAB

e so izpolnjeni doloeni pogoji, Picardove iteracije konvergirajo

proti reitvi zaetnega problema, dobljena reitev pa je enolina.
e sta f(x,y) in fy(x,y) zvezni na neki okolici toke (x0,y0)

y f ( x , y )
potem zaetni problem

y( x0 ) y0
eno reitev

ima natanko

y=y(x) na neki okolici toke x0.

y 1 y 2

y(0) 0

y( x ) tg x

Reitve ni zmeraj mogoe

podaljati na celo realno
os!
MATEMATIKA 2

27

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE 2. REDA

LINEARNE DIFERENCIALNE ENABE 2.

REDA
y a( x ) y b( x )
y c x splona LDE 2. reda
L : y a y a( x ) y b( x ) je linearna funkcija
(na prostoru dvakrat zvezno odvedljivih funkcij)
1. reitve linearne enabe L ( y) c x so oblike y yP yH ,
kjer je yP neka reitev enabe,yH pa element nielne mnoice za L

2. nielno mnoico za L tvorijo reitve enabe

L ( y) 0 : y a x y b x y 0

homogena LDE 2. reda

Iz rezultatov o reljivosti diferencialnih enab sledi, da je nielna mnoica

dvodimenzionalna.

Elementi nielne mnoice so oblike

yH=c1y1+c2y2, kjer sta y1in y2linearno neodvisni
reitvi homogene enabe.
Splona reitev enabe je oblike y=yP+c1y1+c2y2.

Glavna teava pri LDE 2. reda je, v splonem ni mogoe reiti

homogene enabe.
MATEMATIKA 2

28

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE 2. REDA

Dovolj je, e poznamo eno reitev homogene enabe: potem lahko

izraunamo e eno neodvisno reitev homogene enabe ter
partikularno reitev nehomogene enabe.

Naj bo y1 reitev enabey a( x ) y b( x ) y 0 : drugo reiteviemo koty2 u y1

0 y1 a y1 b y1 uy1 2uy1 uy1

auy1 auy1

buy1 uy1 u 2 y1 ay1

=0

y
u (2 1 a) u
y1

e A( x )
u
( y1 ) 2

e A( x )
y2 ( x ) y1 ( x )
dx
( y1 ( x )) 2

(A(x) primitivna
funkcija za
a(x))

MATEMATIKA 2

29

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE 2. REDA

Naj bosta y1 , y2 reitvi enabey a( x ) y b( x ) y 0.

Partikularno reitev enabey a( x ) y b( x ) y c ( x ) iemo kot yP v y1 w
y2

yP vy1 wy2

yP vy1 vy1 w y2 wy2

dodatni pogoj: v y1 wy2 0

vy1 wy2
yP vy1 vy1 w y2 wy2

=0

=0

yP ayP byP vy1 wy2 (vy1 avy1 bvy1 ) (wy2 awy2 bwy2 )
vy1 w y
vy1 w y2 0

vy1 w y2 c

cy2
cy1
, w
y1 y2 y2 y1
y1 y2 y2 y1

yP uy1 vy2
MATEMATIKA 2

30

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE 2. REDA

y
REEVANJE LDE 2.REDA y a( x ) y b( x )
1.

c ( x )

Poiemo vsaj eno reitev homogene enabe

e A( x )
y2 ( x )z y1 ( x )
dx
2. Druga reitev homogene enabe je dana
2
( y1 ( x ))
yP vy1 wy2
3. Partikularno reitev dobimo v obliki
cy2
cy1
kjer sta v,w doloenavz
, w
y1 y2 y2 y1
y1 y2 y2 y1
(1 x 2 ) y 2 xy 2 y (1 x 2 ) 2
Uganemo reitev homogene enabe y

1 x2
y2 x
dx x
x2

2x
A( x )
dx ln(1 x 2 )
2
(1 x )

y1y2 y2 y x (2 x ) 1 ( x

1) x

x 3
x2
y( x ) x x

(x2
3
2

MATEMATIKA 2

2x
2

y 0 : y1 x
(1 x 2 )
(1 x 2 )

x 2 1

x3
x2
1 v 1 x , w x v x , w
3
2

1) Ax B( x

x4 x2

1)
Ax B( x 2 1)
6
2
31

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE 2. REDA

DE 2. REDA S KONSTANTNIMI KOEFICIENTI

y ay by f ( x )
Primeri uporabe:
preprosto reljiva homogena enaba
nihanja
laje raunanje posebne reitve
elektrina vezja
modeliranje
metabolizma
HOMOGENA ENABA
.......

y ay by 0
y e rx
y re rx
y r 2 e rx

Poskusimo z nastavkom: y=erx (po zgledu z LDE

1.reda)

(r 2 ar b)e rx 0
r 2 ar b 0
a 2 4b 0

r1,2

a a 2 4b

MATEMATIKA 2

a 2 4b 0
a 2 4b 0

par realnih
niel
dvojna realna
nila
par konjugiranih kompleksnih
niel
32

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE 2. REDA

1. primer: par realnih niel r ,r :

1

bazini reitvi y1 ( x ) e r1 x , y2 ( x ) e r2 x

yH ( x ) c1e r1 x c2 e r2 x

splona reitev:

2. primer: dvojna realna nila r

bazini reitvi y1 ( x ) e rx , y2 ( x ) xe rx
rx
y
(
x
)

(
c

c
x
)
e
splona reitev:
H
1
2

3. primer: par konjugirano kompleksnih niel: +i, -i

e ( i ) x e x e ix

potrebujemo reitve, ki so realne

funkcije

bazini reitvi y1 ( x ) e x cos x , y2 ( x ) e x sin x

splona reitev
MATEMATIKA 2

yH ( x ) e x (c1 cos x c2 sin x )

33

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE 2. REDA

Diferencialna
enaba

Karakteristin
a enaba

Nile

y y 0

r2 1 0

r1 1, r2 1

c1e x c2 e x

y y 0

r2 1 0

r1 i , r2 i

c1 cos x c2 sin x

y 4 y 4 y 0 r 2 4r 4 0
2
y 4 y 5y 0 r 4r 5 0

y y y 0

MATEMATIKA 2

r r 1 0
2

0, 1

r1,2 2

r1 5, r2 1
1
3
i
2
2
1
3
r2 i
2
2
r1

Splona reitev

e 2 x (c1 c2 x )
c1e 5 x c2 e x
x2

e (c1 cos 23 x c2 sin

3
2

x)

34

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE 2. REDA

NEHOMOGENA ENABA

y ay by f ( x )

1. nain
reitev iemo v obliki

yP ( x ) u( x ) y1 ( x ) v( x )
y2 ( x )
x

in dobimo preprosto reljiv sistem

kjer je

1
yP ( x ) f (t )e at ( y2 ( x ) y1 (t ) y1 ( x ) y2 (t ))dt
A0
A y1 (0) y2 (0) y1(0) y2 (0)

y 2 y 3y x
2r 3 0
r1 1, r2 3

karakteristina enaba:r 2
reitve kar. enabe:
reitve homogene:

y1 ( x ) e x , y2 ( x ) e 3 x
A4

partikularna reitev:
splona
reitev:
MATEMATIKA 2

1
3x 2 e x e 3 x
2 t
3 x t
x 3t
yP ( x ) te (e e e e )dt

40
9
4
36
y( x )

3x 2
c1e x c2 e 3 x
9
35

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE 2. REDA

2. nain
Za nekatere pomembne primere desnih strani lahko na podlagi
izkuenj uganemo obliko reitve in raunamo le neznane
koeficiente.
nastavek (ki so neznani
desna stran
koeficienti)
yP ( x ) kn x n kn 1 x n 1 ... k1 x k0
f(x)=Pn(x) (polinom n-te stopnje)
yP ( x ) ke ax
f(x)=eax
yP ( x ) k1 cos bx k2 sin bx
f ( x ) cos bx , f ( x ) sin bx
f ( x ) e ax Pn ( x )

yP ( x ) e ax ( kn x n kn 1 x n 1 ... k1 x k0 )

f ( x ) e ax cos bx , f ( x ) e ax sin bx

yP ( x ) e ax ( k1 cos bx k2 sin bx )

Izjema: e je nastavek za yP reitev homogene enabe, potem cel

nastavek pomnoimo z x (oz. z x2, e ima karakteristini polinom
dvojno nilo).
Superpozicija: e je desna stran vsota izrazov iz levega stolpca
tabele, potem tudi za nastavek vzamemo ustrezno vsoto.
MATEMATIKA 2

36

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE 2. REDA

y 2 y 3y x
reitve homogene: y1 ( x ) e x , y2 e 3 x
0 2a 3(ax b) x
nastavek y ax b
y a
y 0

3x 2
y( x )
c1e x c2 e 3 x
9

1
2
a ,b
3
9

yP ( x )

3x 2
9

y 2 y y x 2 e x
kar. enaba r 2 2r 1 0

r1,2 1

Nastavek: y (ax 2 bx c ) dx 2 e x
y 2ax b 2dxe x dx 2 e x

y1 ( x ) e x , y2 ( x ) xe x

(ker sta ex in xex reitvi homogene

enabe)

y 2a 2de x 4dxe x dx 2 e x

(2a 2de x 4dxe x dx 2e x ) 2(2ax b 2dxe x dx 2e x ) (ax 2 bx c dx 2e x ) x 2 e x

a 1, b 4, c 6, d

x 2e x
y( x ) x 4 x 6
(c1 c2 x )e x
2

1
2

MATEMATIKA 2

37

DIFERENCIALNE ENABE

LINEARNE ENABE 2. REDA

REEVANJE LDE 2.REDA S KONSTANTNIMI y ay by f ( x )

KOEFICIENTI
2
1. Reimo karakteristino enabor ar b 0
2.

Na podlagi reitev doloimo bazine reitve homogene enabe

par realnih niel
dvojna nila

y1 ( x ) e r1 x , y2 ( x ) e r2 x

r1,r2

y1 ( x ) e rx , y2 ( x ) xe rx

y1 ( x ) e x cos x , y2 ( x ) e x sin x

par kompleksnih niel +i, +i

3.

4.

Nehomogeno enabo reimo z nastavkom

f ( x ) Pn ( x )

yP ( x ) kn x n kn 1 x n 1 ... k1 x k0

f ( x ) e ax

yP ( x ) ke ax

f ( x ) cos bx , f ( x ) sin bx

yP ( x ) k1 cos bx k2 sin bx

f ( x ) e ax Pn ( x )

yP ( x ) e ax ( kn x n kn 1 x n 1 ... k1 x k0 )

f ( x ) e ax cos bx , f ( x ) e ax sin bx

yP ( x ) e ax ( k1 cos bx k2 sin bx )

Izjema: e je nastavek
za yP reitev homogene
enabe, potem cel
nastavek pomnoimo z
x ali z x2.

Splona reitev je y=yP+c1y1+c2y2.

MATEMATIKA 2

38

DIFERENCIALNE ENABE

NIHANJA

NIHAN
JA

y0
y

y-y0

y=y(t) odmik od ravnovesne

lege

y(t) hitrost
y(t) pospeek

mg=ky0ravnovesna lega obremenjene

vzmeti

my =mg-ky

m( y y0 ) ky0 ky k ( y y0 )

sile, ki delujejo na ute

k
y
yg
m
MATEMATIKA 2

nehomogena LDE 2.
reda

( y y0 )

k
( y y0 ) 0
m

homogena LDE za odmik od

ravnovesne lege

39

DIFERENCIALNE ENABE

NIHANJA

Ute z maso m obesimo na vzmet in izmaknemo za L iz ravnovesne lege.

Kako bo zanihala?
(privzamemo veljavnost Hookovega zakona, zanemarimo upor in maso vzmeti)

y0

enaba prostega nihanja

m
(isto enabo dobimo, e pri

obiajnem nihalu in pri majhnih kotih

y(0) L
nadomestimo sinx z x)
y (0) 0

y(t ) A cos

k
t B sin
m

k
t
m

A L, B 0
k
y(t ) L cos
t
m
harmonino nihanje

MATEMATIKA 2

periodino nihanje z amplitudo L in

frekvenco

k
m

frekvenca je odvisna le od mase utei in

trdote
vzmeti, ni pa odvisna od amplitude

40

DIFERENCIALNE ENABE

NIHANJA

DUENO NIHANJE
Sila duenja je sorazmerna hitrosti (e hitrost ni prevelika) in ima
nasprotno smer.

my ky cy
koeficient duenja

c
k
y
y 0 enaba duenega nihanja
m
m

karakteristi
na enaba:
reitve
karakteristine
enabe:
MATEMATIKA 2

r2

r1,2

c
k
r
0
m
m

c c 2 4km

2m
41

DIFERENCIALNE ENABE

NIHANJA

c 2 4km koeficient duenja je majhen

c
2m

4km c 2

2m

k
c2

02 2
2
m 4m

y(t ) e t ( A cos d t B sin d t ) A 2 B 2 e t cos( d t )

B
arctg
A

e je koeficient duenja dovolj majhen, vte niha z amplitudo, ki

eksponentno vpada s asom. Frekvenca nihanja je konstantna in je nekoliko
manja od frekvence neduenega nihanja.
MATEMATIKA 2

42

DIFERENCIALNE ENABE

NIHANJA

c 2 4km koeficient duenja je velik

r1

c 2 4km c
0
2m

c 2 4km c
r2
0
2m

y(t ) Ae r1t Be r2t

Pri velikem koeficientu duenja se vte bodisi preprosto vrne v

ravnovesno lego in v njej obmiruje ali pa enkrat zaniha in
potem obmiruje v ravnovesni legi.

c 2 4km

y(t ) e
MATEMATIKA 2

mejni primer

c
t
2m

( A Bt )

V mejnem primeru se zgodi podobno

kot v primeru velikega koeficienta
duenja.
43

DIFERENCIALNE ENABE

NIHANJA

VSILJENO NIHANJE
my ky f (t )

k
m

zunanja sila, ki deluje na

vzmet
lastna frekvenca prostega nihanja

Splona reitev:

y(t ) yP (t ) A cos 0t B sin 0t

yP (t ) A 2 B 2 cos( 0t )

f(t)

Posebno reitev
dobimo z:
- nastavkom
- variacijo konstant
- integralsko
1
formulo

yP (t )

f ( x )sin (t x )dx

k
0

- reitev zaetnega problema y(0)=y(0)=0

- primerna tudi za odsekoma zvezne desne
strani

MATEMATIKA 2

44

DIFERENCIALNE ENABE

NIHANJA

en signal sproi harmonino nihanje

posamezni signali spremenijo amplitudo, frekvenca se

ne spreminja

periodini signal s frekvenco nesorazmerno z lastno frekvenco povzroi

neurejeno nihanje

MATEMATIKA 2

45

DIFERENCIALNE ENABE

NIHANJA

periodini signal s frekvenco enako lastni povzroi

resonanco

periodini signal s frekvenco blizu lastne povzroi utripanje

MATEMATIKA 2

46

DIFERENCIALNE ENABE

NIHANJA

Zakaj pride do
resonance?
zunanja
sila:
nastavek
:

y 02 y

f (t ) F0 cos t

F0
cos t
m

y A cos t B sin t

F0
2
2
2

cos

sin

(
A
cos

B
sin

t
)

cos t
0
1 4 4 4 4 2 4 4 4 43
1 4 44 2 4 4 43
m
y
y
F0
A
, B0
m( 02 2 )

F0
cos t C cos( 0t )
splona reitev: y(t )
2
2
m( 0 )

0
0

yP (t )

amplituda neomejeno
naraa

nastavek: y t ( A cos t B sin t )

F0
t
sin
0t
2m0
amplituda linearno
naraa

MATEMATIKA 2

47

DIFERENCIALNE ENABE

NIHANJA

DUENO VSILJENO
NIHANJE
my cy ky F0 cos t (Privzamemo c 2 4km)
Reitev homogene enabe:

yH (t ) Ce t cos( d t )

Nastavek za nehomogeno enabo ( d ):

Splona reitev: y(t )

A F0

MATEMATIKA 2

, d 02 2
2m

y A cos t B sin t
m( d2 2 )
c
, B F0 2 2
2
2
2 2
2 2
m ( d ) c
m ( d 2 ) 2 2 c 2

F0
m2 ( d2 2 ) 2 2 c 2

cos( t v ) Ce t cos( d t )

superpozicija dveh nihanj; drugo postane

sasoma zanemarljivo (prehodno stanje
stacionarno stanje)
v stacionarnem stanju je frekvenca enaka
frekvenci spodbujanja, amplituda pa je odvisna
od mase, koeficienta upora ter razlike med
frekvenco spodbujanja in lastno frekvenco
duenega nihanja.
Amplituda pri duenem vsiljenem nihanju
1 ne
Razmerje
amplitudo
naraamed
ez vse
meje, ko gre
0
m2 ( d2 2 ) 2 2 c 2
spodbujanja in amplitudo
nihanja ojaenje je

1
4

Resonanna
krivulja
Ojaenje kot
funkcija frekvence
spodbujanja za
razline vrednosti
koeficienta upora
(k=1, m=1):

1
2

c 1
c2
0

48

DIFERENCIALNE ENABE

ELEKTRINI KROG

RLC ELEKTRINI KROG

EL=LI

EC

E(t)

Q
C

Padec napetosti
na ...
- uporu je sorazmeren toku;
- tuljavi je sorazmeren spremembi toka;
- kondenzatoru je sorazmeren naboju.

E (t ) E R EL EC

ER=RI

RI LI

1
Q
C

upotevamo I=Q :

LI RI

MATEMATIKA 2

1
I E (t )
C

my cy ky F (t )

49

DIFERENCIALNE ENABE

LI RI

1
I E (t )
C

induktanca tuljave
L

ELEKTRINI KROG

my cy ky F (t )
masa m (inercija)
koeficient duenja c (viskoznost)

upor R

koeficient elastinosti k

reciproje kapacitivnosti
1/C

zunanja sila F(t)

odvod napetosti iz vira

E (t)

2. Newtonov zakon

odmik od ravnovesja y

elektrini tok I
2. Kirchhoffov
zakon
RLC
krog z izmeninim (sinusnim) virom napetosti (R>0):
- prehodnemu toku sledi stacionarni elektrini tok;
frekvenca stacionarnega toka je enaka frekvenci vira;
amplituda stacionarnega toka je odvisna od induktance,
kapacitivnosti in razlike med frekvenco vira in lastno
frekvenco RLC kroga
ko se frekvenca vira priblia lastni frekvenci pride do
utripanja in do resonance
MATEMATIKA 2

50

DIFERENCIALNE ENABE

MODELIRANJE METABOLIZMA

MODEL ZA UGOTAVLJANJE
DIABETESA
Diabetes je disfunkcija pri presnovi glukoze.
Pri obiajnem testiranju dobi pacient na tee vejo koliino glukoze. V
naslednjih nekaj urah mu vekrat odvzamejo kri in izmerijo koncentracijo
glukoze. Oblika sprememb je podlaga za ugotavljanje diabetesa.
Zaradi nihanja koncentracije, individualnih razlik in drugih dejavnikov, ki
vplivajo na koliino glukoze v krvi, je pogosto teko postaviti pravilno
diagnozo.
1. OBLIKOVANJE MATEMATINEGA MODELA
Presnovo glukoze krmili vrsta hormonov: insulin (spodbuja absorbcijo glukoze),
glukagon (spodbuja nastanek glukoze iz glikogena v jetrih), adrenalin
(spodbuja nastanek glukoze in zavira izloanje insulina), tiroksin (spodbuja
nastanek glukoze iz ne-karbohidratov), somatotropin (zavira delovanje
insulina) in drugi.
G: koncentracija glukoze v krvi
H: skupna koncentracija hormonov v krvi; tiste, ki zmanjujejo G tejemo z
negativnim,
ostale pa s pozitivnim predznakom; v obiajnih okoliinah prevladuje
vpliv insulina.
Laboratorijsko merimo predvsem G; doloanje H je precej teje ali celo
nemogoe.
G u(G, H ) J (t )

Spreminjanje G in H je odvisno
koncentracij G in H.
H vod
(Gtrenutnih
,H)

MATEMATIKA 2

dovajanje insulina v kri

51

DIFERENCIALNE ENABE

MODELIRANJE METABOLIZMA

Funkciji u in v nista znani. Njuni vrednosti blizu ravnovesnega stanja (G0,H0) lahko
priblino izrazimo s pomojo parcialnih odvodov (temu pristopu pravimo
linearizacija):

u(G, H ) u(G0 , H0 ) uG (G0 , H0 ) (G G0 ) uH (G0 , H 0 )

( H H 0 )
v(G , H ) v(G0 , H0 ) vG (G0 , H 0 ) (G G0 ) vH (G0 , H0 ) H H 0 )

Napiemo diferencialno enabo za odmikeod ravnovesja g (G G0 ), h ( H H0 )

(podobno kot pri nihanjih)

Vrednosti uG , uH , vG , vH ne poznamo, lahko pa ocenimo njihov predznak - pozitiven,

e vplivajo na poveanje koliine in negativen, e povzroajo zmanjanje koliine.

g ag bh J (t )

h cg dh

MATEMATIKA 2

(a, b, c, d 0)

sistem LDE
1.reda

52

DIFERENCIALNE ENABE

MODELIRANJE METABOLIZMA

2. POSLEDICE MATEMATINEGA
MODELA
Prevedemo na LDE 2.reda:

g a g b
h J
a g b(c g d h)

odvajamo 1. enabo

a g bc g d ( J a g g)

h izrazimo iz 2. enabe

bh izrazimo iz 1. enabe

(a d ) g (ad bc ) g J d J
g (a d ) g (ad bc ) g J d J
Pacientu damo glukozo na zaetku in skoraj trenutno, zato
je smiselno reevati homogeno enabo pri zaetnih pogojih
g(0)=J in g(0)=0.
Enaba opisuje dueno nihanje splona reitev gre sasoma proti 0, tj. G
gre proti G0.
Splona reitev je (ob negativni diskriminanti) nihanje
t
oblike

G (t ) G0 Ae

cos( d t )

torej je doloena s konstantami G0,A,,d,.

Konstante doloimo s pomojo metode najmanjih kvadratov iz nekaj meritev
(obiajno 6-8).
S poskuanjem ugotovimo, da je lastna frekvenca d najmanj obutljiva za
napake pri merjenju koncentracij. Na podlagi izkuenj je frekvenca, ki ustreza
manj kot 4 uram znak normalne presnove, tista pa, ki ustreza bistveno ve kot 4
uram pa kae
MATEMATIKA
2 na diabetes.

53