REPORT

Workplaces for All

Site
A pilot study on employment
za and working conditions for
rabotnite
people with disabilities in
uslovi za licata so Macedonia

IZVE[TAJ
Op{testvo za
Pilot studija
vrabotuvawe i

invalidnost vo Makedonija

University of St. Cyril and Methodius

Risto Petrov, Zora Jacova, Lisbet Grut, Cathrine Eide Vals, Geir Tyrmi
August 2006

Sodr`ina
Voved
Sfa}awe na popre~enosta
Internacionalna klasifikacija na funkcionirawe, popre~enost
i zdravje (IKF)
Podgotovki za pilot studijata
Metodologija
Rezultati
Diskusija i preporaki za ponatamo{no istra`uvawe

Voved
Rabotilnicata Op{testvo za site vo dekemvri 2005
godina vo Skopje ja inicira{e raspravata za predizvicite
vo vrska so vrabotuvaweto i rabotnite uslovi za licata so
invalidnost vo Republika Makedonija.
Pilot studijata zapo~na da se realizira vo Fevruari 2006
godina, od strana na Filozofskiot Fakultet na
Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij i Norve{kiot istra`uva~ki
institut SINTEF, vo sorabotka so NVO Polio Plus.
Potrebata od vakov vid na istra`uva~ki pristap e
poddr`ana od Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
FOSIM Makedonija i SINTEF finansiski ja poddr`aa
studijata.
Za vreme na pilot studijata istra`uva~kiot tim ima{e
zna~itelna poddr{ka od Zaednicata na za{titni dru{tva.

Glavni sorabotnici:
Za{titni dru{tva vo Republika Makedonija
koi vrabotuvaat lica so invalidnost
Zaednicata na za{titni dru{tva
Avtoriteti na nacionalno i regionalno nivo
odgovorni za edukacija i vrabotuvawe na
lica so invalidnost
Univerzitetot koj raboti na poleto na
edukacijata i rehabilitacijata

Za{titni dru{tva
Raboteweto na za{titnite dru{tva e
regulirano so ~len 11 od Zakonot za
vrabotuvawe na invalidni lica, koj glasi:
Zaradi vrabotuvawe na invalidni lica se
osnovaat za{titni dru{tva kako trgovski
dru{tva. Za{titno dru{tvo mo`e da se
osnova ako vrabotuva najmalku pet lica na
neopredeleno vreme od koi najmalku 40%
se invalidni lica od vkupniot broj vraboteni,
od koi najmalku polovinata se lica so
utvrdena invalidnost vo smisla na ~lenot
2, stav 1 od ovoj zakon.

Soglasno ~len 4 od Zakonot za vrabotuvawe na

invalidni lica, se predlagaat slednite merki za
podobruvawe na uslovite za vrabotuvawe i
rabotewe na invalidno lice:
dodeluvawe na nepovratni sredstva za
vrabotuvawe na neopredeleno vreme na
nevraboteno invalidno lice, adaptacija na
rabotno mesto na koe }e raboti invalidnoto
lice dokolku taa e potrebna i nabavka na
oprema spored kriteriumite i na na~in
utvrden so akt na ministerot za trud i
socijalna politika; osloboduvawe od danoci i
obezbeduvawe na sredstva za pridonesi i
finansiska poddr{ka vo raboteweto.

Pristap:
Istra`uva~kiot proekt be{e sproveden vo sorabotka
pome|u profesionalcite od SINTEF, profesionalcite
od Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij i pretstavnici od
NVO Polio Plus. SINTEF istra`uvawe vo zdravstvoto
be{e odgovoren za razvoj na kvalitativnata
istra`uva~ka metodologija vo proektot.

Profesionalniot tim od Institutot za Defektologija,

vklu~uvaj}i studenti, preku poseti i intervjuirawe na
vrabotenite invalidni lica i menaxerite od za{titnite
kompanii, ja opi{a situacijata vo vrska so
vrabotuvaweto i statusot na invalidnite lica.

Podgotovki za pilot studijata

Kako prv ~ekor na pilot studijata istra`uva~kiot
tim u~estvuva{e na ednodnevna rabotilnica
organizirana od strana na Sintef vo Skopje,
diskutiraj}i za kvalitativnata metodologija,
intervjuira~kata tehnika i temite od vodi~ot za
intervju. Polio Plus isto taka u~estvuva{e na
rabotilnicite.
Na po~etokot timot odlu~i da vklu~i osum
za{titni kompanii vo pilot studijata.
Pilot proektot ima{e intencija da opfati za{titni
dru{tva od pove}e regioni vo Republika
Makedonija, za{titni dru{tva so razli~na
golemina i od razli~ni industriski granki kako i
kompanii koi vrabotuvaat lica so razli~ni vidovi
na popre~enost.

 Site podatoci koi{to ni bea potrebni za za{titnite dru{tva

gi pobaravme i gi dobivme od Zaednicata na za{titni
dru{tva.
Istra`uva~kiot tim kontaktira{e so vkupno 12 za{titni
dru{tva za vrabotuvawe na invalidni rabotnici (od
vkupno 566 od listata na Zaednicata na za{titni
dru{tva):
samo so sedum od dvanaesette kompanii gi realiziravme
intervjuata
~etiri od dvanaeset za{titni dru{tva pove}e ne
funkcioniraat
edno za{titno dru{tvo ne ja prifati sorabotkata.

Slednite za{titni kompanii bea vklu~eni vo

primerokot:
Vraboteni lica
Invalidi

Zdravi

Vkupno

Intervjuirani
lica

Bitola

15

17

32

Koper

Negotino

22

28

50

3.

Bla`e TM

Negotino

4.

Skandios

Kumanovo

5.

Siti Trejd

Skopje

11

6.

Ilinden 2002

[tip

12

17

29

7.

Ting

Ko~ani

10

25

35

70

98

168

22

Red. broj

Za{titno
dru{tvo

Mesto

1.

Enigma

2.

Vkupno:

Metodologija
1.

Izbor na problemot i dizajnirawe na

istra`uvaweto
- Prezentacija na teoretskata ramka kako
set na koncepti-definirawe na pojavata i
na~inot na dizajnirawe na istra`uvaweto.
- kontekstualen problem na istra`uvawe:
Da se pretstavi situacijata na vrabotenite
lica so invalidnost vo Republika
Makedonija.

2. Celi na istra`uvaweto:
Da se utvrdi statusot na vrabotenite lica so
invalidnost vo Republika Makedonija vo
za{titnite kompanii soglasno postoe~kata
legislativa;
Da se identifikuva najdobra praksa- model
na funkcionirawe na za{titnite kompanii.
3. Istra`uva~ki pra{awa:
Dali vrabotenite lica so invalidnost vo
R.Makedonija vo za{titnite kompanii
soglasno postoe~kata legislativa imaat
poednakov tretman kako i ostanatite
vraboteni?

Dali za{titnite kompanii obezbeduvaat

soodvetni rabotni uslovi za licata so
invalidnost soglasno funkcionalnata
sostojba?
Dali menaxerite na kompaniite izvr{ile
adaptacii odnosno ovozmo`ile inkluziven
pristap za vrabotenite invalidni lica vo
za{titnite kompanii?
Dali obukata odnosno prekvalifikacijata na
invalidnite lica e organizirana vo za{titnite
kompanii?

Dali invalidnite lica se vrabotuvaat na rabotni

mesta koi podrazbiraat elementarni rabotni
operacii ili kako asistenti so cel da se namali
odgovornosta na rabotnoto mesto?
Dali interpersonalnite odnosi vo za{titnite
kompanii se na zadovoluva~ko nivo?
Dali redovnosta na platata postoi vo za{titnite
kompanii?
Dali benificiite pretstavuvaat osnoven predizvik
za menaxerite pri vrabotuvaweto na invalidnite
lica vo za{titnite kompanii?

Dali e prisutna socijalnata inkluzija za licata so

invalidnost so ogled na predrasudite vo
lokalnata sredina?
Dali postojat odredeni nepravilnosti pri
sproveduvaweto na legislativata?
4.

5.

Primena na istra`uva~kiot metod

polustrukturirano intervju .
Sobirawe na podatocite
obezbeduvawe pristap na terenot
prigoden (oportunisti~ki) primerok

6. Faza na analiza na podatocite

strategijata na kodirawe ili kategorizacija
definirawe na koncepti ili tipologii
upotreba na induktiven metod
kreirawe na modeli na asocijacija
7. Rezultati od istra`uvaweto
zapoznavaweto so podatocite
opredeluvawe na tematskata ramka
deskriptivno indeksirawe odnosno kodirawe
na podatocite

Temi za menaxerite

NA^IN NA ISKORISTUVAWE NA BENIFICIITE KAKO

ZA[TITNA KOMPANIJA;
PODOBRUVAWE NA RABOTNATA SITUACIJA;
INTERPERSONALNI ODNOSI;
EDNAKOV TRETMAN NA RABOTNOTO MESTO;
PREDIZVICI ZA VRABOTUVAWE NA INVALIDNITE LICA;
REDOVNOST VO ISPLATATA NA LI^NIOT DOHOD;
POTE[KOTII PRI OTVORAWETO NA ZA[TITNATA
KOMPANIJA;
SOCIJALNA INKLUZIJA NA VRABOTENITE INVALIDNI
LICA.

Temi za licata so popre~enost

NA^IN NA DOBIVAWE NA RABOTNOTO MESTO;

ELEMENTARNI OPERACII KAKO ASISTENTI BEZ
GOLEMA ODGOVORNOST PRILAGODENO NA
SOSTOJBATA;
PRIFATENOST OD STRANA NA KOLEGITE;
EDNAKOV TRETMAN KAKO OSTANATITE
RABOTNICI;
REDOVNOST VO ISPLATATA NA LI^NIOT DOHOD;
NA^IN NA OBUKA.

Rezultati
Temi za menaxerite
BENIFICII OD AGENCIJATA ZA VRABOTUVAWE
Koncept

Citati od menaxerite

Ne iskoristile

Delumno iskoristile

Iskoristiv samo polovina od sredstvata {to gi dobiv, ima mnogu

malverzacii vo Agencijata za vrabotuvawe. Kupiv ma{ini i
oprema. Jas sum zadovolen od mo`nosta da bidam osloboden
od danok.

Iskoristile vo celost

Beneficiite {to gi dobivme od samoto vrabotuvawe na vakvi

rabotnici se 20 plati.
Druga beneficija ima{e za kupuvawe na ma{ina.
Treta beneficija be{e za izgradba na objektot, sozdavawe uslovi
za rabota na rabotnicite.

Mo`eme da zaklu~ime deka preovladuva konceptot

delumno gi iskoristile benificiite koi {to gi
ovozmo`uva posebniot fond soglasno legislativata.
Pomal broj na za{titni dru{tva vo celost gi
iskoristile benificiite, a ne postoi kompanija koja ne
gi iskoristila sredstvata od fondot.

ADAPTACII NA RABOTNATA SREDINA

Koncept

Citati od menaxerite

Bez adaptacija

Adaptacija na rabotnoto
mesto

Rabotnite mesta se spored sposobnostite. Licata so mentalna

retardacija se na poednostavni rabotni zada~i, sekoga{ vo
pridru`ba na drugo lice.

Adaptacija na rabotnata
sredina

Dopolnitelno se vgradeni signalni uredi na site ma{ini,

vgradena e monta`na lenta, vo plan e da se napravi
zatopluvaweto poefikasno i da se vgradi sistem za vpivawe na
ostatokot od pra{ina.

Mo`eme da zaklu~ime deka pove}eto od menaxerite

ja akcentiraat adaptacijata na rabotnata
sredina, a rabotnite mesta gi usoglasuvaat
spored sposobnostite na ispitanicite. Zna~i, vo
site za{titni dru{tva se izvr{eni neophodnite
adaptacii za podobruvawe na rabotnata situacija.

INTERPERSONALNI ODNOSI
Koncept

Citati od menaxerite

Interpresonalnite odnosi ne
se na zadovoluva~ko nivo

Zadovolitelni interpersonalni
relacii posle nadminuvaweto
na prvobitnite predrasudi

Pa, prvo svikav sostanok, im rekov }e dojdat lica-invalidi.

Ima{e na po~etokot reakcii, , ama sega se vklopija i nema
problem, {tom i za Nova Godina zaedno odime, pa i tuka vo
kafana, ne e problem.
Ponekoga{ ne se vklopuvaat, no ve}e se prifateni i imaat
zdravi odnosi me|u sebe. Drugite rabotnici go nau~ija jazikot na
gluvonemite.

Zadovoluva~ko nivo na
interpersonalni odnosi

Golem del od vrabotenite, onie drugite....se dru`at so licata so

posebni potrebi, se dru`at i posle rabotnoto vreme.

Menaxerite smetaat deka interpersonalnite odnosi me|u vrabotenite

se na zadovolitelno nivo. Nekolku od menaxerite objasnija deka
kontaktot me|u vrabotenite i invalidnite kolegi isto taka
prodol`uva i posle rabotnoto vreme.
Pogolem del od respondentite isto taka odgovorija deka
predrasudite koi bile prisutni pri vrabotuvaweto na invalidnite lica
sega se nadminati. Isto taka go izdvojuvame i obidot na
vrabotenite da go nau~at znakovniot jazik na gluvite so cel da
ostvarat nepre~ena komunikacija vo sekojdnevnata rabota.

RABOTNITE USLOVI NA INVALIDNITE VRABOTENI

Koncept

Citati od menaxerite

Ne postoi ednakov tretman

na rabotnoto mesto

Vidi, zdravite mnogu pove}e zemaat, platata poubava im e.

Postoi ednakov tretman na

rabotnoto mesto

Jas u{te prviot den ja zabraniv upotrebata na zborot

invalidnost-premnogu e etiketira~ki. Licata so posebni potrebi
imaat podednakvo dobri rabotni uslovi kako i ostanatite
rabotnici.
Jas ne gi gledam kako grupa.

Re~isi site menaxeri go naglasuvaat ednakviot tretman

kon invalidnite lica na rabotnoto mesto, a samo eden
od niv uka`uva na razlikata vo odnos na isplatata me|
u invalidnite lica i ostanatite vraboteni, invalidnite
rabotnici se pomalku plateni.

PRI^INI ZA VRABOTUVAWE NA INVALIDNITE LICA

Koncept

Citati od menaxerite

Benificii kako predizvik

Inicijativata za vrabotuvawe iskreno ka`ano se olesnuvawata

{to gi dava dr`avata.

Humanata komponenta kako

predizvik

Da im se pomogne- toa mi be{e osnovna namera. Na

po~etokot ni beneficii nema{e, najva`no mi be{e da gi
vklu~am vo op{testvenata zaednica.
[est godini rabotev so hendikepirani lica.
Znaev deka mo`at da rabotat ako bidat motivirani. Znaev deka
se toa dobri rabotnici.

Kombinacija od predhodnite

Na prvo mesto bea humanite pobudi. Imam mnogu prijateli koi

imaat deca so posebni potrebi. Kako vtora pri~ina e mo`nosta
da se dobijat benificii.

Naj~estata dadena pri~ina za vrabotuvawe na

invalidno lice se benificiite obezbedeni od fondot. Vo
sekoj slu~aj vo dopolnenie na ova golem del od
menaxerite isto taka ja istaknaa humanata dimenzija
pri vrabotuvaweto na invalidnite lica. No i
kombinacijata na ovie dve varijabli izgleda deka e
reprezentativna za pove}eto od kompaniite vklu~eni
vo ovaa pilot studija.

REDOVNOST VO ISPLATATA NA LI^NIOT DOHOD

Koncept
Neredovnost vo isplatata na
li~niot dohod
Redovna isplata na li~niot
dohod

Citati od menaxerite
Dosega redovno, no poslednive nekolku meseci docnime so
platite.
Da redovno, preku banka. Po potreba gi povikuvame na
dopolnitelna rabota, a toa e dopolnitelno i plateno.
Pa redovna e, ni doa|a inspekcija.

Skoro site menaxeri ka`aa deka ja ispla}aat platata

redovno. Samo dvajca od niv imaat zadocnuvawe
na isplatata me|utoa ova va`i za site vraboteni ne
samo za popre~enite.

POTE[KOTII PRI OTVORAWETO NA ZA[TITNATA KOMPANIJA

Koncept

Citati od menaxerite

Zloupotreba od strana na
relevantnite instituciite pri
dobivaweto na benificiite

Ima mnogu malverzacii vo Agencijata za vrabotuvawe. Za

da se dobijat sredstva treba mnogu da se izma~ite i na
krajot ne gi dobivate site.

Negativni stavovi na
lokalnata zaednica

Nekoi od gostite pru`aa otpor- 50 % pru`aa otpor, no dene

s e izmeneto, 80 % izmeneto, ne mo`e da bide 100 %.

Prekvalifikacija na
invalidnite lica

Im be{e potrebno pove}e vreme za obuka, ne se nau~eni

na rabotna disciplina, ednostavno nemaat rabotni naviki.

Preovladuva stavot deka naj~esta pri~ina za pote{kotiite pri

otvaraweto na za{titnite kompanii bila zloupotrebata od strana
na relevantnite institucii pri dobivaweto na beneficiite. Eden
ispitanik ja naglasuva prekvalifikacijata na invalidnite lica kako
osnoven problem pri otvaraweto na za{titnata kompanija, a isto
taka postoi razmisluvawe deka lokalnata zaednica so svoite
negativni stavovi ja popre~uva rabotata na za{titnata kompanija.

SOCIJALNA INKLUZIJA NA VRABOTENITE INVALIDNI LICA

Koncept

Citati od menaxerite

Ne postoi socijalna inkluzija

Postoi socijalna inkluzija

Najva`no mi be{e da gi vklu~am vo op{testvenata

zaednica. .
Mislam deka ovde lu|eto so posebni potrebi se prifateni od
ostanatite, no Centarot za socijalna rabota e dosta inerten.

Preovladuva stavot deka licata so invalidnost se celosno vklu~eni

vo ramkite na lokalnata zaednica. Ja izdvojuvame sugestijata na
eden menaxer za zajaknuvawe na interpersonalnite odnosi vo
ramkite na za{titnite kompanii i nivnoto indirekno vlijanie vrz
lokalnata zaednica.
Samite klubovi bi trebalo pove}e da rabotat, samite
zdru`enija. Da se napravat me|usebni dru`ewa na lu|eto
{to rabotat vo za{titnite organizacii.

Temi za invalidnite vraboteni lica

KAKO VRABOTENITE JA DOBILE OVAA RABOTA
Koncept

Lica so mentalna retardacija

Lica so slu{ni o{tetuvawa i telesna

invalidnost

Preku menaxerot

Menaxerot me povika, tatko mi i

on se prijateli..

Preku direktorot, toj so tato se dogovori i jas

dojdov tuka.
Tatko mi doznal deka primaat rabotnici, jas
dojdov da pra{am za rabota, razgovaravme i
potoa vedna{ po~nav so rabota.

Preku
Agencijata
vrabotuvawe.

Preku Agencijata za vrabotuvawe

Preku Agencijata za vrabotuvawe, a po
preporaka na Sojuzot na gluvite.

Preku Agencijata za
vrabotuvawe

Preku rodnini i prijateli

Preku prijateli.

za

Preku ~i~ko mi se obrativ vo ovaa firma i

me primija.

Ako napravime kontrast me|u razmisluvawata na invalidnite lica

zabele`uvame razli~ni pristapi vo na~inot na vrabotuvawe, isto
taka mo`eme da konstatirame deka procesot na vrabotuvawe
kaj slu{no o{tetenite lica se odviva vo edna poorganizirana
forma zaradi aktivnosta i evidencijata na op{tinskite organizacii
pri Sojuzot na gluvi i nagluvi lica vo Republika Makedonija .

DALI RABOTAT KAKO ASISTENTI ILI SAMOSTOJNO

Koncept

Lica so mentalna retardacija

Lica so slu{ni o{tetuvawa i telesna

invalidnost

Rabotno mesto
kako asistent

Mu pomagam na {efot, meterijal mu

turam na ma{inite, dodavam.

Pakuvam ~a~kalici, mu pomagam na

{efot.
Jas rabotam kade treba samo ne mo`am da
podigam te{ki rabotam. Jas sum invalid ama
fizi~ki ne sum psihi~ki invalid..

Stavam poja~awe na vre}ite.

Rabotam vo monta`a.
Rabotam vo komercija,
odewe vo banka..

Samostojna
rabota
Pove}e rabotni
zada~I

Prvo pijam kafe, pojaduvam, ~istam,

mestam masi, gi slu`am gostite, im
vikam Povelete, {to }e treba za vas,
{ankerot sprema jas {to }e mu
prenesam i gi slu`am gostite..

nosewe

roba,

Kontrastot na iskazite me|u ispitanicite vo odnos na rabotnite zada~i

i odgovornosta na rabotnoto mesto, proizleguva od nivnite
razli~ni sposobnosti, zna~i slu{no o{tetenite lica soglasno
intelektualnite sposobnosti dobivaat odgovorni rabotni mesta
dodeka ispitanicite so mentalna retardacija izvr{uvaat rabotni
zada~i kako asistenti.

PRIFATENOST OD STRANA NA KOLEGITE

Koncept

Lica so mentalna retardacija

Lica so slu{ni o{tetuvawa i

telesna invalidnost

Ne postoi prifatenost

Postoi prifatenost na
rabotnoto mesto

Odnosite
se
mnogu dobri,
si
zboruvame, se {eguvame no ne
izleguvame zaedno posle rabotnoto
vreme. Se sobirame za praznici preku
firma.

Se dru`ime samo na rabota..

Da super e, se e vo red. Nema
ni{to lo{o, 9 god. sum tuka i se
e vo red..

Dru`ewe posle rabotno

vreme vo lokalnata sredina

Si pravime muabet, odime vo kafi~,

kafana na `iva muzika.

Se e dobro tuka, so kolegite, so

kole{kite se prifa}ame, se
{alime, ne pominuva denot ako
ne zbori{ so nekogo. Si odime na
gosti.Sekojdnevno sme tuka
zaedno, izleguvame posle
rabotnoto vreme

Razlikata na iskazite me|u ispitanicite so mentalna retardacija,

slu{ni o{tetuvawa i telesna invalidnost vo odnos na prifatenosta
od strana na kolegite proizleguva od faktot deka e neophodno
poznavawe na znakovniot jazik za nepre~ena komunikacija me|
u kolegite i slu{no o{tetenite lica i deka toa pretstavuva
dopolnitelen napor koj bara vreme i energija.

EDNAKOV TRETMAN KAKO OSTANATITE RABOTNICI

Koncept

Lica so mentalna retardacija

Lica so slu{ni o{tetuvawa i telesna

invalidnost

Ne postoi ednakov tretman

Nie doa|ame na rabota so gradski

avtobus a tie {to slu{aat doa|aat so
nivni koli; tie {to slu{aat postojano se
odmaraat i ne teraat da rabotime i nas
poinaku ne tretiraat .

Postoi ednakov tretman

Site podednakvo rabotime..

Rabotata e podelena na segmenti,

ne rabotime site ista rabota, sekoj
izvr{uva del od celokupniot proces.
Najnormalni
se
odnosite,
se
~ustvuvam kako najnormalen ~ovek,
nema vrska dali si ili ne si invalidno
lice.

Sporeduvaj}i gi iskazite me|u ispitanicite so mentalna

retardacija, slu{ni o{tetuvawa i telesna invalidnost vo
odnos na ednakvosta na tretmanot, mo`eme da rezimirame
deka postoi prifatenost vo odnos na site vidovi na
invalidnost vo kompaniite vklu~eni vo ovaa pilot studija.

REDOVNOST VO ISPLATATA NA LI^NIOT DOHOD

Koncept

Lica so mentalna retardacija

Lica so slu{ni o{tetuvawa i telesna

invalidnost

Neredovna isplata na
li~niot dohod

Ne, ne se se}avam od koga

nemam zemeno plata.
Redovno dobivam, ama sega
malku docni

Tri meseci dobivame po pola plata.

Redovno dobivame ama sega malku
docni.

Redovna isplata na li~niot

dohod

Da, sekoj mesec. Da, redovno. Dobro e redovno e, pove}e rabota,

pove}e pari.
Redovna e, ~im dojde prvi, nema
problemi, ne se se}avam da zakasnila
platata..

Sporeduvaj}i gi iskazite me|u ispitanicite so mentalna

retardacija, slu{ni o{tetuvawa i telesna invalidnost vo
odnos na redovnosta na isplatata mo`eme da rezimirame
deka regularnosta vo isplata na li~niot dohod e nezavisna
od toa dali vrabotenite se invalidni ili neinvalidni lica.

OBUKA
Koncept

Lica so mentalna retardacija

Lica so slu{ni o{tetuvawa i

telesna invalidnost

Obuka vo za{titnata
kompanija

Koga dojdov prvpat tuka neznaev

ni da farbam, no u~ev tuka i se
nau~iv.

Mene mi pomogna toj {to e

odgovoren, toj gi znae site raboti,
za nedela-dve nau~iv.

Obuka nadvor od
kompanijata

Sporeduvaj}i gi iskazite me|u ispitanicite so mentalna

retardacija, slu{ni o{tetuvawa i telesna invalidnost vo
odnos na na~inot na obukata mo`eme da rezimirame deka
obukata na invalidnite rabotnici se sproveduva vo za{titnite
kompanii nezavisno od vidot na invalidnost.

Diskusija i preporaki za ponatamo{no

istra`uvawe
Bidej}i ova e pilot studija so ograni~en i strate{ki
primerok, podatocite treba da bidat interpretirani so
vnimanie.
- Poradi finansiskite ograni~uvawa nemavme mo`nost
da gi povtorime posetite na za{titnite kompanii i da
razgovarame so rabotnicite pove}e pati.
- Vo pove}eto od intervjuata menaxerite bea prisutni za
vreme na intervjuata so vrabotenite invalidni lica.
- Primerokot sodr`i kompanii koi funkcioniraat i
smetame za potrebno da naglasime deka kompaniite
dobrovolno u~estvuvaa bidej}i dobro funkcioniraat.

 Iskoristuvawe na benificiite

Pilot studijata poka`a deka kompaniite vo ovoj

primerok funkcioniraat soglasno nasokite na
Zaednicata na za{titni dru{tva koja im pomaga.
Kompaniite gi iskoristile beneficiite za odr`uvawe na
proizvodstvoto: plati, oprema i alati, i za renovirawe vo
nekoi slu~ai. Soodnosot pome|u invalidnite i
neinvalidnite rabotnici e zapazen i obezbeden.
Vrabotenite invalidni lica koi se vklu~eni na rabotnite
mesta vo mnogu slu~ai komuniciraat so kolegite i
posle rabotnoto vreme.
Rabotni uslovi

Kompariraj}i gi rezultatite od menaxerite i invalidnite

lica, (licata so mentalna retardacija, slu{no o{tetenite
lica i telesno invalidnite lica), ovaa pilot studija poka`a
deka za{titnite kompanii gi obezbeduvaat potrebnite
rabotni uslovi za vrabotenite lica so invalidnost.

 Adaptacii
Mnogu od menaxerite potenciraat deka adaptacijata
na rabotnata sredina i akomodacijata na rabotnite
zada~i se vo soglasnost so rabotnite mo`nosti na
invalidnite lica.
Obuka
Obukata na licata so invalidnost (i onie so mentalna
retardacija i onie so slu{no i telesno o{tetuvawe), se
sproveduva vo za{titnite dru{tva. Invalidnite lica se
vraboteni na rabotni mesta koi podrazbiraat
elementarni operacii ili asistentski mesta so cel da se
namali odgovornosta na rabotnoto mesto.

 Socijalni relacii
Pove}eto od invalidiziranite rabotnici smetaat deka
interpersonalnite relacii na rabotnoto mesto se
zadovolitelni. Licata so slu{no o{tetuvawe imaat
tendencija da bidat malku ponegativni vo smisla na
nivnata prifatenost od strana na drugite kolegi. Ova e
razbirlivo bidej}i e posledica na potrebata za
poznavawe na znakovniot jazik so cel da se komunicira
so slu{no o{tetenite lica.
Li~en dohod
Postoi regularnost vo isplatata na sredstvata kako
kompenzacija za vlo`eniot trud. Od izjavite na
menaxerite i invalidnite lica mo`e da konstatirame deka
menaxerite redovno ja ispla}aat platata na invalidnite
rabotnici. Dve od za{titnite kompanii imale
zaostanuvawe so isplatata na site vraboteni vo
kompaniite.

 Stimulacii
Menaxerite smetaat deka finansiskite beneficii se
glavnite pobudi pri vrabotuvaweto na invalidnite lica vo
za{titnite dru{tva. No, mnogu od niv ja istaknuvaat i
humanata dimenzija pri vrabotuvaweto na invalidnite
lica, a i kombinacijata na ovie dve izgleda mnogu
va`na.
Inkluzija
Imame vpe~atok deka postoi pozitiven odnos kon
invalidnite lica vo kompaniite otkako istite se vrabotile i
se poka`ale kompetentni. Negativnite odnosi so
okolinata se vo celost kanalizirani. Menaxerite i
sorabotnicite na invalidnite lica se vo glavna pozicija da
vlijaat na ovie stavovi i da gi promenat.

Ponatamo{ni istra`uvawa
Od ovaa pilot studija proizlegoa mnogu pra{awa koi
treba sistematski da se prou~at vo tekot na nekoi
ponatamo{ni istra`uvawa:
Postoi grupa na invalidni lica vo Republika Makedonija
koi nemaat mo`nost da bidat vraboteni vo nekoe
za{titno dru{tvo i situacijata na ovie lica treba da bide
istra`ena vo nekoi ponatamo{ni studii.
Se ~ini deka ima potreba za pogolemo znaewe i
kompetencija za sredinski i ergonomi~ni adaptacii.

Od druga strana, nie steknavme mnogu va`ni iskustva vo

podgotovkata na studijata i naidovme na va`ni podatoci
koi treba da se zemat vo predvid pri ponatamo{nite
istra`uvawa:
Del od za{titnite dru{tva za koi istra`uva~kiot tim se
opredeli po slu~aen izbor, pove}e ne funkcioniraat.
Nekoi od menaxerite na ovie za{titni dru{tva so koi
sepak uspeavme da vospostavime kontakt, naglasija
deka brojot na vakvite za{titni dru{tva koi ne
funkcioniraat a gi iskoristile beneficiite bil golem.
Isto taka, ostavame prostor za podetalno istra`uvawe
za ulogata na Agencijata za vrabotuvawe okolu
obezbeduvawata na benificiite na za{titnite kompanii.

 Nekoi od na{ite sogovornici uka`uvaat deka so uspeh

rabotat samo golemite za{titni dru{tva; onie koi imaat
vraboteno pogolem broj lica, koi imaat vlo`eno
pogolemi finansiski sredstva, koi imaat nabaveno
ma{ini i alati i koi imaat organiziran proces na
proizvodstvo i plasman na proizvodite. Ova treba da se
zeme vo predvid pri ponatamo{nite studii.
Naj~esta pri~ina za pote{kotiite pri otvoraweto na
za{titnite dru{tva se ~ini bila zloupotrebata od strana
na relevantnite institucii pri dobivaweto na benificiite
(zna~i postojat nepravilnosti pri sproveduvaweto na
legislativata).

 Vo ponatamo{niot tek na
istra`uvaweto, kako i za vreme na
pilot-proektot, neophodna }e bide
sorabotkata so Ministerstvoto za trud
i socijalna politika, a posebno so
Zaednicata na za{titnite dru{tva koja
ovojpat ni obezbedi logisti~ka
poddr{ka, za {to sme im krajno
blagodarni.