Stimulansi (poivila)

Prof. dr. Peter Umek

FVV - UM
 Opredelitev
Stimulansi so psihotropne snovi, ki
izzovejo stanje evforije in zviajo
aktivnost loveka:
Povea se budnost in ivahnost,
Zmanjujejo obutek utrujenosti,
Dajejo obutek moi in odlonosti.
Prenehanje uinkovanja in
abstinenni sindromi: brezutnost,
dolga obdobja spanja, razdraljivost,
depresija, zmedenost.
Vrste stimulansov
naravni sintetini

amfetamini
nikotin
metamfetami
kofein
metkatinon
kokain
fenetilin
kat
pemolin
betel
metilfenidat
efedra
derivati amfetaminov
 Moni uinki
Povea se srni utrip in ritem dihanja, povian
krvni tlak, razirjene zenice, zmanjan tek.
Veliki odmerki pa lahko povzroijo hiter ali
neenakomeren srni utrip, izgubo usklajenega
delovanja delov telesa, kolaps, znojenje,
zamegljen pogled, omotico, zbeganost,
vznemirjenost, strah in privide.
Simptomi predoziranja se kaejo z
vznemirjenostjo, poviano telesno temperaturo.
Halucinacijami, krevitim smehom, mona je
tudi smrt.
 Znaki vpliva droge
pretirana aktivnost
zgovornost, klepetavost
razdraenost
prepirljivost
nervoznost
povian krvni pritisk ali srni utrip
razirjene zenice
dalja obdobja brez spanja in hrane
evforija
Tobak
 Nikotin
Listi tobaka vsebujejo zelo strupen alkaloid
nikotin.
Poleg nikotina tobani dim vsebuje e katran,
ogljik, monoksid in druge naravne sestavine.
Kratkotrajni uinki: povian krvni tlak in srni
utrip, pospeeno dihanje, zmanjan apetit
Dolgoroni uinki: predvsem obolenja kot so
bronhitis, bolezni srca in ilja, pljuni rak.
Pojavi se fizina in psihina odvisnost.
 Kofein
Je sestavina mnogih zdravil za lajanje
bolein, zdravljenje prehladov in poivljanje.
Kratkotrajni uinki: pospeuje presnovo,
uriniranje, zvia se krvni pritisk, zmanja
potreba po spanju in hrani.
Veje koliine povzroajo glavobol, nervozo,
delirij.
Povzroa fizino odvisnost, znani
abstinenni simptomi pa so pogosti
glavoboli, nervoza, utrujenost.
 Kofein
Kofein je bela, prozorna substanca, ki
se nahaja v plodu kavovca, listih
aja, semenih kakavovca in kalkih
semena drevesnega rodu Kola.
 Kokain
Kokain je alkaloid, ki ga pridobivajo iz
listja rastline koka. Ta uspeva
predvsem v Peruju, Boliviji in
Kolumbiji.
Domaini
kokine liste
veijo
skupaj z apnom.
 Kokain
Kokain je bel prah (sneg), ki ga
uivalci veinoma vdihavajo (snifajo
ali koksajo) skozi nos, ali pa ga
raztopijo in si ga vbrizgavajo v ile.
Uivanje kokaina povzroi manjo
fizino in hudo fizino odvisnost.
 Kokain
Kokain se najpogosteje pojavlja v
steklenikah za zdravila, raznih
plastinih vrekah ali pa je zavit v
celofan.
 Psihini uinki
V manjih koliinah povea
komunikativnost, spolni nagon,
potrebo po gibanju in govorjenju,
povzroa duhovno jasnost, hitreje
misli, razvije obutek moi, energije
ter stopnjuje ustvarjalnost.
Pri vejih odmerkih povzroa evforijo,
strah, paranojo, nemirnost, napetost,
halucinacije
 Telesni znaki
Kokain povzroa raziritev zenic, povianje
krvnega tlaka, hitreje bitje srca, napade
krev, zmanjanje apetita, drisko,
zaprtost, mrzlico, kurjo polt, izsuitev grla.
Znaki dolgotrajnejega uivanja so izguba
telesne tee, neurejenost, kronino
odtekanje iz nosu, pogosto krvavenje iz
nosu, okube gornjega dela dihalnega
sistema, neznosno srbenje koe,
impotenca, pokodbe jeter.
 CRACK
Crack je bela ali rumenorjava usedlina, ki
nastane ob kuhanju kokaina. Podoben je
majhnim kamenkom in mu zato pravijo rock.
Primeren je za kajenje, vendar se tali ele pri
vijih temperaturah. Pri tem ustvarja pokajo
zvok, zato se imenuje crack.
Uinek je moan in hiter vendar
kratek, temu pa sledijo depresije .
Je ceneji od kokaina vendar zelo
nevaren.
 Kat, betel, efedra
Kat (khat) je tradicionalno arabsko poivilo. Je
grm, vei pa se svee liste.
Betel (sirih) je srednje moan stimulans z
uinki, ki so podobni uinkom kave. veijo se
nezrela semena palme . Slino obrava rdee,
zobje pa postanejo rni.
Efedra (ephedra sinica), je rastlina, ki raste na
Kitajskem in drugih krajih. Poveuje budnost in
dojemanje vtisov. Je uporabna v farmaciji in je
sestavina mnogih napitkov, tudi za portnike.
 Amfetamini
Amfetamini so prvotno zdravila, izdelana za
premagovanje zaspanosti in splonega
popuanja zmogljivosti.
Amfetamini poviujejo telesno in duevno
zmogljivost. Uivali so jih piloti, vozniki
tovornjakov, tuji niso niti tudentom pri
pripravi na izpite.
Amfetamini povzroajo predvsem psihino
zasvojenost.
So v obliki prahu, tablet, kapsul in tekoine.
 Uivanje vejih koliin povzroa razdraljivost,
agresivnost, strah, razburjenje, slune
halucinacije in tudi blodnje s paranoidno vsebino.

tablete za hujanje so
lahko
smrtno nevarne
 Metamfetamini
So kemino podobni amfetaminu,
imajo pa moneji uinek na
centralni ivni sistem.
Uporabljali so jih za zdravljenje
narkolepsije in za zaviranje teka. Kot
zdravila so jih ukinili zaradi monosti
zlorab in nevarnosti odvisnosti.
Danes so ena najpopularnejih drog
(RAVE zabave).
 Pri zauitju vejih koliin se pojavi
znojenje, drhtenje, strah, prevelik
odmerek vodi v komo ali smrt.
Povzroajo moganske krvavitve,
posledica pa je paraliza in izguba
govora.
 Derivati amfetaminov -
speed
Speed je skupno ime za derivate amfetaminov.
MDMA ECSTASY, ki je poznan tudi kot XTC,
ADAM, DOCTOR.
Uporabljali so ga kot psihoterapevtsko sredstvo
namesto prepovedanega LSD (penicilin za
duo).
Spada med disigner droge in deluje
stimulativno z blagim halucinogenim uinkom.
Pravi razcvet je doivel s pojavom tehno
glasbe, ki se vrti na rave zabavah.
 Uinki
Po zauitju postane lovek evforien, izginejo
obutki lakote, eje in utrujenosti, popustijo
notranje zavore, naraste potreba po
komuniciranju, stopnjujejo se obutja
simpatije in povezanosti z ljudmi.
Po prenehanju uinka se pojavi utrujenost,
izrpanost in slabo poutje.
Vpliva na delovanje nadzornega mehanizma
za temperaturo, ki lahko mono naraste.
Noveje raziskave kaejo, da uniuje ivevje