1 DRUBA

ZDRAVJE,TELO,
BOLEZEN
Povzetek poglavja
Priprave na maturo - SOCIOLOGIJA
LJUBA
PRENNER
(1906 1977)
Telo kot predmet sociolokega
prouevanja
Telo krasimo, preoblikujemo, zdravimo, komuniciramo
stvaritev drubenih, kulturnih, ekonomskih silnic.
lovek je telo, hkrati pa ima telo: dano na razpolago, da
lahko z njim manipuliramo, preizkuamo nove
zmogljivosti
V vsaki drubi oblikujejo predstave o tem, kakno naj bo
telo drubena konstrukcija telesa
Zaetnik preuevanja: M. Mauss Telesne tehnike:
kultura upodabljanja lastnih teles, nauene tehnike, s
katerimi nadzorujemo svoje telo
Telo in spol: bioloki in drubeni
spol
SPOLNI DIMORFIZEM: bioloko doloene telesne znailnosti in razlike med
lovekimi bitji moki/enska, iz teh znailnosti izhajata razlini bioloki
vlogi mokega in enske v reprodukciji BIOLOKI SPOL
23. Kromosom doloa spol: XX deklica, XY deek, med razvojem zarodka
se pod vplivom hormonov, drugih procesov oblikujejo genitalne strukture
(genitalije so primarni spolni znak), med odraanjem pa se pod vplivom
hormonov razvijejo sekundarni spolni znaki (poraenost, maobno tkivo).
Pri vseh ni tono izraen spol hermafroditizem
Biti moki ali enska vkljuuje dojemanje samega sebe, razlina
priakovanja glede vlog, osebnostne lastnosti, vrednotenje poloaja
DRUBENI SPOL/ SPOLNA DIHOTOMIJA/ASIMETRIJA (drubene razlike,
tudi neenakosti)
 TRETJI SPOL:
berdache moki, ki so se oblaili in obnaali kot
enske
hidre bioloko moki, ampak niso opredeljeni

NEZADOVOLJSTVO S TELESOM elja po nasprotni

spolni identiteti
transeksualizem
Drubena konstrukcija idealnih,
lepih teles
Maji ploati obrazi, dolgi vratovi, majhna enska stopala, velike ustnice
Telesne znailnosti pogosto prevajale v znaajske.
Stari Grki: lepo le moko telo, atletsko, proporcionalno zgrajeno miiasto telo
dominantnost, pogum, po 18. stol. Tako telo veljalo za zunanji izraz plemenite
due.
Mediejska: 33 cm obseg pasu
Po 16. stol.: enska s irokimi boki, oblinami
Do 20. stoletja ensko telo upodabljano kot bohotno, razkono - znak zdravja
Danes: oblino telo ni privlano, VITKO TELO
Dojemanje tee kot problema v 20. stoletju 1997: WHO kronina presnovna
bolezen
Posegi v telo
Ljudje zaradi religioznih, estetskih razlogov spreminjajo svoje telo
TELESNE MODIFIKACIJE/MUTILACIJE
OBREZOVANJE MOKIH SPOLOVIL, ODSTRANJEVANJE KLITORISA (Afrika,
Malezija, Pakistan, Avstralija), skupaj 15%, KLITERODEKTOMIJA kot oblika
moke dominacije
TETOVIRANJE: e v kameni dobi, simbolni pomen,
PREBADANJE: konec 80. let, namen kraenja,
LEPOTNA KIRURGIJA: v skladu z lepotnimi ideali, nezadovoljstvo,
DISMORFOFOBIJA, zdravljenje loveke due
SAMOPOKODBE: izraz duevne stiske, dekleta spolno diferencirana
socializacija
Potrebno loiti od preoblikovanja iz zdravstvenih razlogov (kriminaliteta).
Komuniciranje s telesom
Telo povezuje posameznika z okolico.
Vsako komuniciranje med ljudmi je posredovano s
telesom (telesni stik ena izmed temeljnih potreb).
Telo s svojim utnim aparatom omogoa dostop do
informacij.
V neposrednem komuniciranju fizini videz bolj
pomemben. S fizinim videzom sporoamo znailnosti
identitete, pripadnost drubenemu sloju, poklic
Ljudje, ki zaradi medicinskih razlogov ne morejo
premikati obraznih miic, imajo teave z neposredno
 Razumevanje telesa v sodobnih
modernih drubah
POTRONIKA KULTURA IN UKVARJANJE S TELESOM
Danes ni ve pomembno produktivno telo, temve HEDONISTINO, ki
je zmono uivati v prostem asu.
Sodobni kapitalizem deluje po naelu potronitva in delavnosti.
Pomembno vlogo imajo mnoini mediji.
Slavne osebe so popolne ikone, ljudje se jim trudijo pribliati to
zahteva samodisciplino pri izvajanju telesnih praks za doseganje
popolne lepote.
VOJAKI MILITARISTINI ARGON: nae telo je sovrano ozemlje
Kapitalizem zahteva delo, disciplino in je k dobiku usmerjeno.
Ukvarjanje s telesom, izboljanje njegovega videza pripomore k
izboljanju poutja, samozavesti.
Nezadovoljstvo s telesom
Ni denarja in asa za nenehno ukvarjanje s telesom.
Predstavljena idealna telesa so posledica retuiranja
obraznih potez: FANTAZIJSKO TELO.
Kozmetika, farmacija, ivilska industrija, industrija
prostega asa se hranijo z nezadovoljstvom ljudi.
elja po popolnosti lahko vodi v prehranske motnje
ustvarja nove zdravstvene probleme. Naravno
delovanje telesa ni usmerjeno k vitkosti, ampak
pridobivanju maobnih zalog. Anoreksija in bulimija sta
kulturno nasilje nad lovekim telesom.
Zdravje in bolezen
TEAVE Z OPREDELJEVANJEM ZDRAVJA IN BOLEZNI
WHO: Zdravje je stanje popolne telesne, psihine in
drubene blaginje dravljanov.
Zahodni kulturni vzorec: bolezen je odtujitev od
telesa (istovetnost ob zdravju, bolezen to porui, z njo
se spopade kot s tujkom argon).
Znanstvena medicina razmejuje med zdravim oz.
normalnim in patolokim kot odstopanje.
Canguilhem: odloanje, kje se zane bolezen,
prepustiti posamezniku.
 Drubeno kulturna pogojenost
pojmovanja zdravja in bolezni
BRYAN S. TURNER:
KJE SE IEJO VZROKI BOLEZNI: religiozno mitine
razlage in medicinske razlage.
PRI KOM SE IEJO VZROKI: individualistine in
kolektivistine
Sveto in razlage
Sveto in kolektivno Posvetno in Posvetno in
individualistino individualistino kolektivistino
Bolezen posledica Posamezniki s svojim Naravni vzroki bolezni Vzroki se iejo v
delovanja nadnaravnih ravnanjem prikliejo vdori virusov, bakterij, drubenih dejavnikih.
sil, ki jih je izzval lovek bolezni na celotno pokodbe lovek ni Srno ilne bolezni,
z grehom. Izogne se skupnost. moralno odgovoren. diabetes, rak
lahko z doslednim Znailno za zahodno
upotevanjem znan. med.
religiozne norme oz. ob
grehu pokoro. Nekje
pojmovano kot
Razvoj znanstvene medicine in
medicinski pogled na zdravje in
bolezen
Medicina kot moderna znanost: 18. stol., Evropa, razvoj medicine spodbudile
modernizacija, industrializacija, hitra rast prebivalstva, urbanizacija...
Hipokrat oe moderne medicine
Za medicinsko pojmovanje telesa, zdravja in bolezni je znailno:
- loveko telo = bioloka entiteta (telo je podvreno zakonitostim, se odvija
loeno od loveke duevnosti)
- Bolezen je odstopanje od normalnega stanja, norma je doloena s
povprejem pri populaciji.
- Telo deluje kot stroj. Ko bomo spoznali vse bioloke zakonitosti njegovega
delovanja in vzroke okvar, bo medicina priskrbela ustrezna zdravila.
- Jasno razmejuje med normalnimi in abnormalnimi telesnimi procesi.
- Vsaka bolezen ima svojo jasno znanstveno specializacijo in temu ustrezne
specialiste.
Drubena vloga medicine in
medikalizacija
T. PARSONS: medicina in medicinsko osebne pomembni
instituciji nadzora odklonskosti: zdravje je temelj, ki vpliva na
doseke posameznikov, zmonost, da opravljajo svoje vloge
bolezen je oblika deviantnosti, ker lovek ne opravlja svojih
vlog v skladu s priakovanji, posameznik z boleznijo vstopi v
vlogo bolnika, kar mu omogoa, da pobegne pred
odgovornostmi. Medicina odloa o tem, kdo je bolnik in kdaj to
preneha biti nadzoruje to obliko odklonskosti.
KRITIKE: ljudje niso nujno krivi za bolezen, ni upoteval
stigmatizacije nekaterih bolezni (ljudje se jih trudijo skriti), ni
problematiziral nadzorne vloge medicine
 TURNER: moderna medicina je prevzela funkcije religij in magije, medicina
doloa, kaj je napano vedenje in kako iveti prav, greh = bolezen, religiozne
norme so nadomestile zdravstvene, bolezen je kazen za nezdravo ivljenje.
Poudarja, da se je s tem izboljalo zdravstveno stanje, zmanjala otroka smrtnost,
podaljala ivljenjska doba
FOUCAULT: represivna disciplinatorna vloga medicine razvranje ljudi po
kriteriji normalno in deviantno, razirjenost tehnik samodiscipliniranja, utemeljenih
na medicinskih normah. Dojemanje bolezni je drubeno in kulturno konstruirano.
Medicinski diskurz razloevanja med zdravimi in nezdravimi vedenjskimi vzorci se
iri na ve podroij individualnega in drubenega ivljenja MEDIKALIZACIJA
DRUBE
GOFFMAN: medicina je sistem drubenega nadzora: na zdravniko prakso vplivajo
stereotipi in predsodki, ETIKETIRANJE ljudi kot duevnih bolnikov, kar izhaja bolj
iz stereotipov.
Na odnos osebja do pacientov in odloanje o zdravju vpliva: spol, starost, poloaj,
osebnost, prednost imajo mlaji, sloji niso enako obravnavani, na zdravljenje lahko
vpliva oznaka pacienta (sodelujejo, so sovrani).
Drubene neenakosti, zdravje in
bolezen
JAVNI ZDRAVSTVENI SISTEMI
Zdravstvene storitve so dobrine splonega pomena.
Dostopnost zdravstvenih storitev preuujemo iz vidikov:
- Preskrbljenosti z zdravstvenim osebjem in zdravstvena zmogljivost
(enakomerna regionalna razporejenost)
- Ustrezne dostopnosti programov zdravstvene zmogljivosti na
razlinih ravneh zdravstvenih dejavnosti (dolina akalnih dob),
- Finanne dostopnosti zdravstvenega varstva
Od 1980 dalje se je zaela poudarjati individualna odgovornost
za zdravje (posledica neoliberalistine ekonomske politike)
Individualizacija odgovornosti
za zdravje
Koncept zdravega ivljenjskega sloga: nanj vplivale
neoliberalistina politika in teave jasnih zdravstvenih
sistemov (edalje veji vloki v aparate in staranje
prebivalstva).
lovek mora iveti tako, da bo prepreil nastanek
bolezni. Od ljudi se zahteva ve osebne skrbi in
odgovornosti, pojavlja se izraz bolezensko vedenje
(ne ve znaki).
Poudarjajo se tveganja, ki izhajajo iz posameznikovega
ivljenjskega sloga, manj pa onesnaevanje, slabe
delovne razmere (nimamo vpliva).
Zdravje kot socialnoekonomska
kategorija
KONFLIKTNE TEORIJE: povezava med izobrazbo in zdravjem
(dohodni, status bolja samopodoba, neodvisnost. to vpliva
na kakovost ivljenja, izobraeni bolje vrednotijo sporoila
zdravnikov). V nijih slojih veja obolevnost in smrtnost, ve
kroninih bolezni, slabe zdravje povezujejo s stresom. Senzorini
in okolijski stres neposredno vplivata na zdravje, tudi socialni in
psihini se pretvorita v bolezenske znake (srno ilni, imunski
sistem).
Nizki dohodki, nizka izobrazba, nizek poloaj na poklicni
lestvici so praviloma trajna stanja in tako vir nenehnega stresa.
Neenakosti v zdravju, 2011