Epilepsija

DEFINICIJA:
Epilepsija e paroksizmalna cerebralna dizritmija koja se karakterizira
so poremetuvawe na svesta, nenormalen EEG i motorni
poremetuvawa (toni~no-kloni~ki gr~evi, stereotipni dvi`ewa i dr.).
Vo zavisnost od epizodite na nevronskite praznewa,oblikot na
napadite zavisi od delot na mozokot koj e zafaten.
Epilepsija ima 0.5-1 % od populacijata. ^esto nema prepoznatliv
pri~initel, iako epilepsijata mo`e da se razvie posle o{tetuvawe na
mozokot zaradi pretrpena trauma, infekcija ili rast na tumor, ili nekoj
drug vid na nevrolo{ka bolest, vklu~uvaj}i gi i naslednite nevrolo{ki
sindromi.
Epilepsijata glavno se lekuva so lekovi, no vo te{ki slu~ai mo`e da se
napravat i hirur{ki intervencii na mozokot. Efikasna kontrola se
postignuva kaj okolu 70 % pacienti, no nivnata primena vo terapijata
~esto e ograni~ena zaradi pojava na nesakani dejstva.

1
 Epilepsija

Karakteristi~na pojava kaj epilepsijata e epilepti~niot napad.

Toa e epizodno (privremeno) visokofrekventno praznewe na impulsi

koe go vr{i grupa na nevroni vo mozokot (fokus).

Mo`e da po~ne kako lokalno praznewe i da se pro{iri i na drugite

delovi od mozokot.

Mestoto na primarnoto praznewe i opsegot na negovoto {irewe gi

odreduva simptomite koi nastanuvaat pri napadot. Simptomite se
dvi`at od kratkotraen prekin na vnimanieto, do potpolno razvien napad
so silni konvulzii, koj trae po nekolku minuti.
Specifi~nite simptomi na napadot zavisat od funkcijata na mozo~nata
regija koja e zafatena:
Korteks koj kontrolira motorika- konvulzii;
Hipotalamus- periferni avtonomni praznewa;
Retikularnata formacija na gorniot del od mozo~noto steblo, doa|a
do gubewe na svesta.
2
Epilepsija

3
Epilepsija

4
 Epilepsija

TIPOVI NA EPILEPSIJA

Klini~kata klasifikacija na epilepsijata definira dve glavni

kategorii na napadi:
 Parcijalni ;
 Generalizirani.

Dvata oblika na napadite mo`e da bidat:

 Prosti (ako ne doa|a do gubewe na svesta) ili
 Slo`eni (ako doa|a do gubewe na svesta).

5
 Epilepsija

PARCIJALNI NAPADI
Prazneweto po~nuva lokalno, i ~esto ostanuva lokalizirano;
Simptomite zavisat od mozo~nata regija (ili regii) koi se zafateni, i
vklu~uvaat nevolni (nenamerni, nesvesni) muskulni kontrakcii,
poremeteni setilni iskustva ili avtonomno praznewe, ili vlijanie na
raspolo`enieto i odnesuvaweto koe ~esto se narekuva psihomotorna
epilepsija;
EEG-skoto praznewe kaj ovoj tip na epilepsii e normalno ograni~eno
na edna hemisfera;
Parcijalnite napadi ~esto mo`e da se pripi{at na lokalnite cerebralni
lezii (povredi) i nivnata za~estenost raste so godi{nata starost;
Kaj kompleksni parcijalni napadi, gubeweto na svesta mo`e da se
pojavi na po~etokot na napadot, ili ne{to pokasno, koga prazneweto
se pro{iruva od mestoto na nastanuvawe na regijata na retikularnata
formacija;
Ako epilepti~niot fokus zafati del od korteksot koj ja kontrolira
motorikata, nastanuvaat napadi, ponekoga{ nare~eni Xeksonova
epilepsija koi se karakteriziraat so:
6
 Epilepsija

PARCIJALNI NAPADI

za~esteni gr~evi na odredena muskulna grupa koi se {irat i mo`e da

zafatat pogolem del od teloto za okolu 2 minuti, a potoa prestanuvaat.
Pacientot ja gubi svesnata (volnata) kontrola nad zafatenite delovi od
teloto, no gubeweto na svesta ne e zadol`itelno.

 Kaj psihomotornata epilepsija, koja ~esto e povrzana so fokus vo

temporalniot lobus na mozokot, napadot mo`e da se sostoi od
stereotipni nevolni dvi`ewa, kako {to se dvi`ewata triewe ili lupkawe, ili
mnogu poslo`eni odnesuvawa, kako {to se oblekuvawe, odewe ili
~e{lawe. Napadot naj~esto trae nekolku minuti, pacientot potoa se
oporavuva bez da go pameti slu~uvaweto. Odnesuvaweto vo tek na
napadot mo`e da bide neobi~no i prateno so silni emocionalni reakcii.
Kompleksnite parcijalni napadi se edni od naj~estite tipovi na
epilepsija.

7
 Epilepsija

GENERALIZIRANI NAPADI

Generaliziranite napadi go zafa}aat celiot mozok, vklu~itelno i

retikularniot sistem, i zatoa proizveduvaat poremetena elektri~na
aktivnost vo dvete hemisferi. Momentalnoto gubewe na svesta
pretstavuva karkteristika na generaliziranite napadi.
Va`ni se dve kategorii: toni~no-kloni~ni napadi i absansni (absence)
napadi.
Toni~no-kloni~nite napadi zapo~nuvaat so silni kontrakcii na celata
muskulatura, koja predizvikuva rigiden spazam na ekstenzornite
muskuli. Prestanuva respiracijata, a ~esto se javuva defekacija,
mikturacija (izmokruvawe) i salivacija. Ovaa toni~na faza trae okolu 1
minuta i pratena e so serija na silni sinhroni gr~evi, koi postepeno
oslabuvaat i is~eznuvaat za 2-4 minuti. Pacientot ostanuva vo
bezsvesna sostojba u{te nekolku minuti, a potoa zapo~nuva
postepeno da se oporavuva, ~ustvuvaj}i se bolno i zbuneto. Vo tek na
konvulzivnata epizoda mo`e da dojde i do povreda.

8
 Epilepsija

GENERALIZIRANI NAPADI
Absansnite napadi se javuvaat kaj deca, pomalku se dramati~ni, no se
javuvaat mnogu po~esto (mnogu napadi vo tek na sekoj den) otkolku
toni~no-kloni~nite napadi.
Pacientot naedna{ prestanuva da go raboti ona {to go rabotel do
momentot na napadot, ponekoga{ prestanuva da govori vo tek na
govoreweto, i naprazno gleda nekolku sekundi, so mal ili bez motoren
nemir. Pacientot ne e svesen za okolinata i se oporavuva naglo, bez
nikakvi posledici. Se poka`uva deka ritmi~nosta e predizvikana od
oscilatornata povratna sprega pome|u korteksot i talamusot, od
specijalnata osobina na nevronite od talamusot koja zavisi od
kalciumovite kanali.
Mehanizmot na dejstvo na lekovite koi specifi~no se koristat vo
terapijata na absansnite napadi se zasnova glavno na blokadata na
kalciumovite kanali, dodeka mehanizmot na dejstvo na lekovite koi se
efikasni kaj drugite tipovi na epilepsija se bazira glavno na blokada na
natriumovite kanali ili jaknewe na inhibicijata so posredstvo na gama-
aminobuternata kiselina (GABA).
9
Antiepileptici

10
 Antiepileptici

MEHANIZAM NA DEJSTVO NA ANTIEPILEPTICI

Tri glavni mehanizmi na dejstvo:

 Zgolemuvawe na dejstvo na GABA;
 Inhibicija na natriumovite kanali;
 Inhibicija na kalciumovite kanali.

Drugi mehanizmi na dejstvo:

 Inhibicija na osloboduvawe na glutamat;
 Blokada na glutamatni receptori.

Mehanizmot na dejstvo na antiepilepticite na kleto~no nivo ne e

dovolno razjasnet.
Kako {to e i vo slu~ajot so lekovite koi se koristat vo terapija na srcevi
aritmii, celta e da se spre~i paroksizmalnoto praznewe bez vlijanie na
normalniot prenos na impulsi.

11
 Antiepileptici

ZGOLEMUVAWE NA DEJSTVOTO NA GABA

 Nekoi antiepileptici (fenobarbiton i benzodiazepini) ja zasiluvaat

aktivacijata na GABA-receptorite i na toj na~in ovozmo`uvaat, so
posredstvo na GABA, otvorawe na hloridnite kanali;

 Vigabatrin go inhibira enzimot GABA transaminaza, koj e

odgovoren za inaktivacijata na GABA;

 Tiagabin go inhibira prevzemaweto na GABA

12
 Antiepileptici

INHIBICIJA NA NATRIUMOVI KANALI

Fenitoin, karbamazepin, valproat i lamotrigin vlijaat na ekscitabilnosta

na membranata po pat na dejstvo vrz volta`no-zavisnite natriumovi
kanali preku koi nastanuva akcioniot potencijal. Blokira~koto dejstvo
poka`uva osobina na „zavisnost od upotreba“ (use-dependence),
odnosno, tie ja blokiraat prvenstveno ekscitacijata na kletkite koi
periodi~no se pobuduvaat, i kolku {to e pogolema frekvencijata na
pobuduvaweto, tolku e pogolema blokadata.

Ovaa osobina, koja e va`na za sposobnosta na lekovite da go

blokiraat visokofrekfentnoto praznewe, koe se javuva vo tekot na
napadite na epilepsija, bez pozna~ajno vlijanie na niskofrekfentnoto
pobuduvawe na nevronot koj se nao|a vo normalna sostojba,
proizleguva od sposobnosta na lekovite blokatori da razlikuvaat
natriumovi kanali vo sostojba na miruvawe, otvorena (aktivna) i
neaktivna sostojba.

13
 Antiepileptici

INHIBICIJA NA KALCIUMOVI KANALI

Samo etoksuksimid specifi~no gi blokira kalciumovite

kanali od T tip, za ~ija{to aktivacija se veruva deka
u~estvuva vo procesot na ritmi~noto praznewe
karakteristi~no za napadite na epilepsija.

Gabapentin mo`e da vlijae na L tipot na kalciumovi kanali,

no ne e sigurno deka toa e zna~ajno za negovite
antiepilepti~ni svojstva.

14
 Antiepileptici

DRUGI MEHANIZMI NA DEJSTVO

 Mehanizmite na dejstvo na mnogu antiepileptici se slabo razjasneti;
 Klasi~en primer e Fenobarbiton.
Fenobarbiton e barbiturat koj ima pogolem antiepilepti~en efekt i
relativno poslabo sedativno dejstvo otkolku drugite barbiturati, iako
GABA potencira~koto dejstvo mu e sli~no. Me|utoa, fenobarbitonot e
efikasen za spre~uvawe na elektri~no i na drug na~in predizvikani
konvulzii kaj staorci ili gluvci. Za razlika od nego, benzodiazepinite se
lekovi koi deluvaat sli~no na transmisijata so posredstvo na GABA,
bez efekti na elektri~no predizvikanite konvulzii. Fenobarbiton ja
namaluva elektri~nata aktivnost na nevronot vo hemiski induciraniot
epilepti~en fokus vo kortekstot, dodeka diazepam ne ja suprimira
fokalnata aktivnost, tuku go spre~uva nejzinoto {irewe. Zatoa,
antiepilepti~noto dejstvo na fenobarbiton ne mo`e da bide rezultat
samo na negovata interakcija so GABA, tuku e mnogu verojatno deka
toj isto taka dejstvuva po pat na inhibicija na ekscitatornite sinapti~ni
odgovori, iako toj mehanizam na dejstvo e malku poznat.

15
Antiepileptici

FENITOIN

 Hemiski pripa|a na hidantoini, koi se strukturno sli~ni na barbiturati;

 Efikasen vo terapija na razli~ni formi na parcijalni i generalizirani
napadi (no ne i vo terapija na absansnite napadi kaj koi mo`e duri i da
ja vlo{i sostojbata na pacientot).

16
Antiepileptici

FENITOIN-MEHANIZAM NA DEJSTVO

 Namaluva ekscitatorna nevrotransmisija, potencira GABA-ergi~ka

nevrotransmisija. Vo terapiski koncentracii (10-20 mcg/ml) gi ima
slednite efekti):
1. Namaluva prevzemawe na GABA;
2. Inducira proliferacija na GABA receptori;
3. Namaluva osloboduvawe na ekscitatorni amino-kiselinski
nevrotransmiteri;

 Vo koncentracii pogolemi od 20 mcg/ml doveduva i do:

1. Blokada na natriumovi kanali;
2. Inhibicija na osloboduvawe na serotonin i noradrenalin;
3. Zgolemeno prevzemawe na dopamin.

17
Antiepileptici

FENITOIN-FARMAKOKINETIKA

 Dobro se apsorbira posle peroralna aplikacija;

 Okolu 80-90% e vrzan za albuminite. Drugi lekovi, kako {to se
salicilatite, fenilbutazonot i valproat, kompetitivno go inhibiraat
ova vrzuvawe;
 Se metabolizira vo crniot drob preku sistemot na oksidaza so
razli~ni funkcii i se izla~uva vo najgolem del vo oblik na
glukuronid. Predizvikuva enzimska indukcija, i na toj na~in ja
zgolemuva brzinata na metabolizirawe na drugite lekovi (primer:
oralni antikoagulansi). Metabolizmot na samiot fenitoin mo`e ili da
se zgolemi, ili kompetitivno da se inhibira so razli~ni lekovi, koi se
biotransformiraat so istite enzimi vo crniot drob. (primer: so
fenobarbiton). Bidej}i kompetitivnata inhibicija nastapuva vedna{,
a za indukcija e potrebno pove}e vreme, toj vo po~etokot ja
zgolemuva, a podocna ja namaluva farmakolo{kata aktivnost na
fenitoin. Etanol ima sli~no dvojno dejstvo.
18
Antiepileptici

FENITOIN-FARMAKOKINETIKA

 Metabolizmot na fenitoin poka`uva karakteristiki na saturacija {to

zna~i deka vo opseg na terapiskite koncentracii brzinata na
metaboizmot ne se zgolemuva proporcionalno so koncentraciite
vo plazmata. Posledicite se sledni:
1. Poluvremeto na eliminacija (pribli`no 20 ~asa) raste so
zgolemuvawe na dozata;
2. Prose~nite plato koncentracii na lekot vo plazmata, koi se
postignuvaat koga na pacientot mu se davaat konstantni
dnevni dozi, ne se menuvaat proporcionalno so dozata.
3. Ima mala terapiska {irina (mal opseg na terapiski
koncentracii vo plazmata);
4. Poradi farmakokinetskite varijacii, ne mo`e da se predvidi
dejstvoto i e potrebna redovna kontrola na koncentraciite
na fenitoin vo plazma.

19
 Antiepileptici

FENITOIN-NESAKANI DEJSTVA

 Obi~no se javuvaat koga koncentraciite vo plazmata se pogolemi

od 20 mcg/ml;
 Sredno te{ki nesakani dejstva se vrtoglavica, ataksija, glavobolka
i nistagmus, no ne i sedacija. Pri pogolemi koncentracii vo
plazmata se javuvaat konfuzija i namaleni intelektualni
sposobnosti.
Ovie nesakani dejstva se akutni i reverzibilni.

 Hiperplazija na gingivite ;
 Hirzuitizam (zgolemena vlaknetost kaj `eni);
 Megaloblastna anemija;
 Alergiski reakcii, glavno osip;
 Malformacii na fetusot i potoa kaj decata ~ii majki imaat
epilepsija, osobeno pojavi na rascep na nepcata;
 Kaj mal broj pacienti se javuvaat te{ki idiosinkratski reakcii,
vklu~uvaj}i hepatitis i reakcii na ko`ata.
20
Antiepileptici

KARBAMAZEPIN

 Hemiski e sli~en so tricikli~nite antidepresivi;

 Farmakolo{ki i klini~ki negovoto dejstvo potsetuva na fenitoin,
iako se poka`alo deka toj e osobeno efikasen vo terapijata na
kompleksni parcijalni napadi (na pr., psihomotorna epilepsija).
 Se koristi i vo terapija na razli~ni tipovi na nevropatska bolka
vklu~uvaj}i trigeminalna nevralgija, isklu~ivo bolna sostojba, koja
verojatno e vo vrska so paroksizmalnoto praznewe na nevronite
povrzani so trigeminalniot senzoren pat. Iako nema o~igledna
vrska so epilepsijata, ovaa sostojba verojatno vklu~uva sli~ni
nevronski mehanizmi.
 Se koristi i vo terapija na mani~no-depresivnoto poremetuvawe.

21
Antiepileptici

KARBAMAZEPIN-MEHANIZAM NA DEJSTVO

 Sli~en mehanizam na dejstvo so fenitoin;

 Blokira natriumovi kanali i spre~uva generirawe na akciski

potencijali vo epilepti~kiot fokus;

 Go inhibira prevzemaweto i osloboduvaweto na moradrenalin od

mozo~nite sinaptozomi;

 Nema vlijanie na prevzemaweto na GABA

22
Antiepileptici

KARBAMAZEPIN-FARMAKOKINETIKA

 Dobro se apsorbira;

 Polu`ivot na eliminacija iznesuva okolu 30 ~asa koga se dava vo

edna doza;

 Ima silna mo} za avtoindukcija i poluvremeto vo plazmata se

skratuva na okolu 15 ~asa koga se dava vo pove}e povtoruvani
dozi.

23
Antiepileptici

KARBAMAZEPIN-NESAKANI DEJSTVA

Golem broj na nesakani dejstva:

 CNS- pospanost, vrtoglavica, bessoznanie i ataksija, do te{ki
mentalni i motorni poremetuvawa
 Retencija na voda i razli~ni gastrointestinalni i kardiovaskularni
nesakani dejstva.

Sepak, ~estotata na javuvawe i te`inata na ovie nesakani dejstva se

relativno mali vo sporedba so drugite lekovi.

Terapijata obi~no zapo~nuva so davawe na mala doza koja postepeno

se zgolemuva za da se izbegne dozno-zavisnata toksi~nost.

Mnogu retko se javuva te{ko o{tetuvawe na koskenata srcevina so

neutropenija i drugi te{ki reakcii na preosetlivost.

24
Antiepileptici

KARBAMAZEPIN-INTERAKCII

 Karbamazepin e silen induktor na hepatalnite

mkrozomalni enzimi i zatoa go zabrzuva metabolizmot
na mnogu drugi lekovi, kako {to se fenitoin, oralni
kontraceptivi, varfarin, kortikosteroidite itn.

 Vo princip, ne se sovetuva kombinirawe na

karbamazepin so drugi lekovi.

25
 Antiepileptici

OKSKARBAMAZEPIN

Okskarbamazepin, koj se primenuva od neodamna, e lek

prekursor koj se metabolizira vo soedinenie mnogu
sli~no na karbamazepin, taka {to i negovoto dejstvo e
mnogu sli~no.

Ima podobar profil na toksi~nost od karbamazepin.

26
 Antiepileptici

FENOBARBITON

 Eden od prvite barbiturati. Negovite antiepilep-ti~ki

svojstva se zabele`ani u{te vo 1912 godina;

 Mehanizam na dejstvo sli~en so fenitoin (ima vlijanie

na vremetraeweto i intenzitetot na eksperimentalno
predizvikanite napadi pove}e otkolku na nivniot prag);

 Neefikasen vo terapija na absansni napadi;

 Fenitoinot ima prednost bidej}i ne predizvikuva

sedacija;

27
Antiepileptici

FENOBARBITON-FARMAKOKINETIKA
 Dobro se apsorbira;
 Okolu 50% od lekot vo krvta e vrzan za albuminite od plazmata;
 Od plazmata se eliminira bavno (poluvreme na eliminacija od 50
do 140 ~asa);
 Okolu 25% se izla~uva so urinata vo nepromenet oblik. Bidej}i
fenobarbitonot e slaba kiselina, negovata jonizacija i zatoa i
renalnata eliminacija se zgolemeni ako urinata se alkalizira
 Preostanatite 75% se metaboliziraat, glavno so posredstvo na
hepatalnite mikrozomalni enzimi;
 Fenobarbiton e silen induktor na hepatalnite mikrozomalni enzimi
i klini~ki zna~itelno ja namaluva koncentracijata na plazmata na
nekoi drugi lekovi (na pr., steroidi, oralni kontraceptivi, varfarin,
tricikli~ni antidepresivi).

28
Antiepileptici

FENOBARBITON-NESAKANI DEJSTVA

 Glavno nesakano dejstvo e sedacija koja ~esto se

javuva koga koncentraciite vo plazmata se vo ramkite
na terapiskata {irina za kontrola na napadite na
epilepsijata;
 Namaluvawe na kongitivnite i motornite sposobnosti;
 Megaloblastna anemija (sli~na na onaa koja ja
predizvikuva fenitoin);
 Reakcii na preosetlivost.
 Osteomalacija;

Fenobarbiton ne smee da se dava na pacienti so

porfirija.

29
 Antiepileptici

PRIMIDON

 Denes retko se koristi;

 Se metabolizira vo fenobarbiton vo organizmot;

 ^esto predizvikuva reakcii na preosetlivost.

30
Antiepileptici

VALPROI^NA KISELINA I NATRIUM VALPROAT

 Efikasna kaj mnogu vidovi epilepsii, osobeno kaj

epilepsii vo detskata vozrast;

 Efikasna i kaj adolescenti, kaj koi se javuvaat

istovremeno grand mal i petit mal napadi, pri {to
dejstvuva efikasno na dvata vida epilepsija;

 Se koristi i kako stabilizator na raspolo`enieto kaj

pacienti so bipolarna depresivna bolest.

31
Antiepileptici

VALPROI^NA KISELINA I NATRIUM VALPROAT

MEHANIZAM NA DEJSTVO

 Inhibicija na GABA transaminaza i zgolemuvawe na

inhibitornata nevrotransmisija vo CNS;

 Potencirawe na dejstvoto na GABA vrz postsinapti~kite

receptori;

 Zgolemuva propustlivost za joni na kalium i

predizvikuva hiperpolarizacija na membranata;

 Stimulira beta-oksidacija na masni kiselini i pH vo

organizmot go pomestuva kon kiselo.

Zna~ajno e {to nema sedativno dejstvo. 32

Antiepileptici

VALPROI^NA KISELINA I NATRIUM VALPROAT NESAKANI

DEJSTVA

 Vo sporedba so drugi antiepileptici ima malku

nesakani dejstva;
 Isten~uvawe i izvitkuvawe na kosata kaj okolu 10% od
pacientite;
 Najseriozno nesakano dejstvo e hepatotoksi~nost.
Fatalen hepatitis e redok.
 ^esta pojava e porast na transaminazi;
 Ima teratogeno dejstvo, predizvikuva spina bifida i
drugi poremetuvawa, pa zaradi toa ne smee da se dava
kaj `eni vo bremenost.

33
 Antiepileptici

ETOSUKSIMID

 Se nao|a vo klini~ka upotreba zaradi svoeto selektivno

dejstvo na absansnite napadi.

 Mehanizmot na dejstvo na etosuksimid i trimetadion

se razlikuva od mehanizmot na dejstvo na drugite
antiepileptici. Glavni dejstva se: inhibicija na T-tipot na
kalciumovite kanali, koj mo`at da imaat uloga vo
generiraweto na ritmi~noto praznewe (3/y) vo relejnite
nevroni na talamusot, {to pretstavuva karakteristika na
absansnite napadi.

 Inhibira Na-K-ATPaza i GABA-transaminaza.

34
 Antiepileptici

ETOSUKSIMID

 Dobro se absorbira;
 Se metabolizira i izla~uva kako i fenobarbiton, so
poluvreme na eliminacija od okolu 50 ~asa.

 Glavni nesakani dejstva se: ma~nina i anoreksija,

ponekoga{ letargija, vrtoglavica i bessoznanie. Mo`e da
predizvika toni~no-kloni~ni napadi kaj osetlivi pacienti.
Mnogu retko mo`e da predizvika te{ki reakcii na
preosetlivost.

35
 Antiepileptici

BENZODIAZEPINI

 Diazepam se dava intravenski za lekuvawe na

epilepti~en status (status epilepticus), odnosno kaj
sostojbi koi go zagrozuvaat `ivotot. Prednosta na ovoj
lek e vo toa {to deluva mnogu brzo vo sporedba so
drugite antiepileptici.

 Klonazepam i na nego sli~niot klobazam se relativno

selektivni antiepileptici. Se koristat pri absansi,
miokloni~ni napadi i infantilni spazmi. Davaat poslaba
sedacija.

 Kaj pove}eto benzodiazepini, efektot na sedacija e

premnogu silen za da bi mo`ele da se koristat vo
terapijata na odr`uvawe. 36
 Antiepileptici

VIGABATRIN

 Inhibitor na enzimot GABA-transaminaza. Vigabatrin ja zgolemuva

sodr`inata na GABA vo mozokot i inhibitornata transmisija;
 Vigabatrin kaj lu|e ja zgolemuva sodr`inata na GABA vo
cereborospinalnata te~nost;
 Kratko poluvreme na eliminacija vo plazmata, no dolgotrajno
dejstvo zatoa {to enzimot se blokira nepovratno;

 Glaven nedostatok na vigabatrin e pojava na depresija, a

povremeno i psihoti~ni poremetuvawa kaj pomal broj pacienti;

Vigabatrinot e efikasen kaj zna~aen broj pacienti koi se rezistentni na

drugi antiepileptici, i mo`e da pretstavuva zna~aen napredok vo
terapijata na epilepsija.

37
Antiepileptici

LAMOTRIGIN

 Po svoeto farmakolo{ko dejstvo potsetuva na fenitoin i

karbamazepin. Dejstvuva na natriumovite kanali i go inhibira
otpu{taweto na ekscitatornite aminokiselini;

 Ima {irok terapiski profil nasproti porane{nite lekovi, so zna~ajna

efikasnost kaj absansni napadi.

 Glavni nesakani dejstva se: ma~nina, vrtoglavica, bessoznanie i

ataksija, i reakcii na preosetlivost (osip na ko`ata, glavno so
sredna ja~ina, no povremeno i te`ok).

 Poluvremeto na eliminacija vo plazmata iznesuva okolu 24 ~asa i

lekot se zema peroralno.

38
 Antiepileptici

FELBAMAT
 Toj e analog na meprobamat;
 Ima po{irok klini~ki spektar otkolku porane{nite antiepileptici;
 Felbamat slabo dejstvuva na natriumovite kanali, malku dejstvuva
na GABA, no predizvikuva izvesna blokada na kanalite na NMDA-
receptorite.

 Predizvikuva akutni nesakani dejstva od sreden stepen, glavno

ma~nina, razdraznetost i nesonica, no povremeno predizvikuva i
te{ki reakcii, kako {to se aplasti~na anemija ili hepatitis.
Poradi nesakanite dejstva ovoj lek se prepora~uva za upotreba samo
kaj oblik na uporna epilepsija kaj deca (Lennox-Gastautov
sindrom), koj ne reagira na drugi lekovi.

Poluvreme na eliminacija na felbamat vo plazma e okolu 24 ~asa. Mo`e

da ja zgolemi koncentracijata vo plazmata na drugite antiepileptici
koi istovremeno se davaat.

39
Antiepileptici

GABAPENTIN
 Dizajniran kako prost analog na GABA koj e dovolno liposolubilen
za da ja premine krvno-mozo~nata bariera;
 Iznenaduva~ki e {to ne dejstvuva na GABA-receptorite. Voop{to
ne dejstvuva na natriumovite kanali. Mo`e da gi inhibira
kalciumovite kanali, i isto taka, da se vrze so visok afinitet za
specifi~noto mesto vo mozokot koj izgleda pretstavuva sistem za
transport na amino kiselini i se javuva vo mnogu nevroni i drugi
kletki. Nepoznati se posledicite na ovie faktori vo odnos na
negoviot mehanizam na dejstvo.

 Nesakani dejstva: sedacija i ataksija se javuvaat vo pomal stepen

otkolku kaj drugi antiepileptici.

 Apsorpcijata na gabapentinot od intestinalniot trakt zavisi od

sistemot za transport na aminokisleini i poka`uva saturabilnost.
Poluvreme na eliminacija vo plazma e okolu 6 ~asa, {to bara
dozirawe 2-3 pati dnevno. Se izla~uva nepromenet preku urina i
nema interakcija so drugi lekovi. 40
 Antiepileptici

GABAPENTIN

Gabapentinot ima ograni~ena efikasnost koga se

primenuva samostojno, i zaradi toa glavno se dava
kako dopolnuvawe vo terapijata.

Se koristi kako analgetik za nevropatski bolki.

Vo faza na razvoj e prekursoren lek, pregabalin, koj e

poefikasen od gabapentinot.

41
 Antiepileptici

TIAGABIN

 Analog na GABA, koj ima sposobnost da ja premine

krvno-mozo~nata bariera;
 Dejstvuva po pat na inhibicija naprezemaweto na
GABA od strana na nevronot i glija kletkite;
 Ja zgolemuva ekstrakleto~nata koncentracija na GABA
i gi zasiluva i prodol`uva sinapti~nite odgovori vo
mozokot koi se pojavuvaat so posredstvo na GABA;

 Ima kratko poluvreme vo plazmata.

 Glavni nesakani dejstva se: pospanost i konfuzija.

42
Antiepileptici

TOPIRAMAT

 Gi blokira natriumovite kanali, go zasiluva dejstvuvawe na GABA,

blokira AMPA-receptori i slabo ja inhibira karboanhidrazata.

 Po terapiskiot spektar e sli~en na fenitoin, no ima pomalku te{ki

nesakani dejstva i gi nema problemati~nite farmakokineti~ki
osobini na fenitoin.

 Glaven nedostatok na topiramat e toa {to (kako mnogu

antiepileptici) e teratogen kaj `ivotni, i zatoa ne treba da se dava
kaj `eni koi se u{te mo`at da ra|aat.

 Denes se prepora~uva kako dodatok na terapijata kaj uporni

slu~ai na epilepsija.

43
Antiepileptici

LEVETIRACETAM

 Go blokira N-tipot na kalciumovite kanali;

 Go spre~uva suprimiraweto na GABA-ergi~kata i

nevrotransmisijata so glicin;

 Obi~no se prepora~uva kako dodatok na terapijata kaj uporni

slu~ai na epilepsija.

44
Antiepileptici

45