OP[TI ANESTETICI

Op{ta anestezija e tranzitorno, reverzibilno namaluvawe ili

prestanok na funkcijata na `ivi kletki. Vo klini~ka smisla na zborot
anestezijata e tranzitorna reverzibilna paraliza na CNS.

Op{ta anestezija (analgezija, arefleksija i atonija)

 Inhalaciona anestezija (halotan ili azoten oksidul)
 Intravenska anestezija (tiopenton i ketamin)
 Nevroleptanalgezija (nevroleptik-droperidol i analgetik fentanil)
 Nevroleptanestezija (nevroleptik-droperidol i analgetik fentanil +
azoten oksidul i kislorod)
 CEL NA ANESTEZIJATA

 Analgezija,arefleksija i relaksacija na skeletnite muskuli.

 Nervnite kletki se izrazito osetlivi kon dejstvoto na anestetikot za

razlika od muskulni, epitelni kletki koi se mnogu poneosetlivi.

 Depresivnoto dejstvo na op{tite anestetici na CNS se odviva po

sledniot redosled : prvo nastanuva anestezija na kora na golemiot
mozok, potoa na bazalni ganglii, mal mozok,'rbeten mozok i na kraj
medula oblongata.
 Inhalaciona op{ta anestezija

1. Halogenirani jaglevodorodi (halotan, trihloretilen, hloroform)

2. Anesteti~ki gasovi (azoten oksidul)
3. Eteri (dietil-eter, divinil-eter, metoksifluran)

Faktori koi ja reguliraat brzinata na resorpcijata

 Koncentracijata na anesteticite vo me{avinata na gasovi

 Belodrobnata ventilacija
 Prevzemaweto na anestetikot vo krvta

 brzina na pominuvawe niz alveolarnata membrana

 rastvorlivost na anesteti~koto sredstvo vo krvta
 minuten volumen na srceto i belodrobna cirkulacija
 parcijalen pritisok na anesteti~koto sredstvo vo arteriskata i venskata
krv
 Difuzija na anestetikot vo tkivata

  regionalen krvotok
  delben koeficient
  volumen na tkivoto

Eliminacija
 eliminacijata na inhalacionite op{ti anestetici se odviva preku belite
drobovi.Site faktori koi se zna~ajni za resorpcijata se zna~ajni i za
eliminacija na anesteti~koto sredstvo.
 MEHANIZAM NA DEJSTVO :
 Op{tite anestetici go zgolemuvaat pragot na praznewe na
neuronite i ja namaluvaat nivnata aktvinost.Site op{ti anestetici go
ote`nuvaat vleguvaweto na natrium vo kletkite na CNS verojatno
poradi promena na fizi~ko-hemiskite karakteristiki na kleto~nata
membrana.

MINIMALNA ALVEOLARNA KONCENTRACIJA NA

ANESTETIKOT (MAS)
 Toa e koncentracija na lekot vo smesata na gasovi koja se vdi{uva i
so koja se obezbeduva nepodvi`nost kaj 50% pacienti koi se
izlo`eni na bolna drazba.
 TEK NA OP[TATA ANESTEZIJA

Cel: analgezija, arefleksija i atonija

 Prv stadium - analgezija

 Vtor stadium - ekscitacija, delirium
 Tret stadium - hirur{ka anestezija
 ^etvrt stadium - medularna paraliza
 TEK NA OP[TATA ANESTEZIJA

I Stadium (Stadium na analgezija) :

 odgovara na dejstvo na anestetikot vrz kortikalni
centri. Se karakterizira so : otpor, zabrzano
di{ewe, mo`e defekacija i urinirawe i
analgezija.Tonusot na muskulite i refleksite se
o~uvani.
 TEK NA OP[TATA ANESTEZIJA

II Stadium (Stadium na ekscitacija ili delirium) :

 Nastanuva poradi dejstvo vrz vi{ite motorni centri i po~nuva
so gubewe na svesta,a zavr{uva so III stadium. Vo ovoj
stadium se javuva spontana motorna aktivnost, mo`e da se
javi povra}awe, defekacija i urinirawe,tonusot e zgolemen,
refleksite se o~uvani,pulsot e zabrzan,a zenicite se ra{ireni.
 TEK NA OP[TATA ANESTEZIJA

III Stadium (Stadium na hirur{ka anestezija) :

 Anestetikot deluva na ‘rbetniot mozok.Di{ewe e
pravilno,zenici se tesni.Ovaj stadium od prakti~ni pri~ini e
podelen na 4 stepeni (podstadiumi) :

- Prv stepen : di{eweto e dlaboko i pravilno,postojat dvi`ewa

na o~ni jabolka, se gubat konjuktivalen i faringealen refleks
;

- Vtor stepen : di{ewe e pravilno, postoi analgezija,

arefleksija i relaksacija na skeletnata muskulatura.
 TEK NA OP[TATA ANESTEZIJA

III Stadium (Stadium na hirur{ka anestezija) :

-Tret stepen : jako abdominalno di{ewe poradi paraliza na
interkostalna muskulatura, o~nite jabolka se vko~aneti i
konvergentni, is~eznuva kornealniot refleks, povr{inskite i
dlabokite refleksi.

- ^etvrt stepen : treba da se odbegne bidej}i anestetikot

po~nuva da deluva depresivno na respiratorniot i
vazomotorniot centar vo medula oblongata.
 TEK NA OP[TATA ANESTEZIJA

IV Stadium (Stadium na medularna paraliza) :

Op{tiot anestetik deluva depresivno na

respiratorniot i vazomotorniot centar i doa|a do
prestanok na di{ewe i vazomotoren kolaps.
 ISPARLIVI OP[TI ANESTETICI
Halotan- konc. 2-3 Vol% Nedostatoci: hipotenzija, depresija na di{eweto, srcevi
aritmii, slaba muskulna relaksacija
Doveduva do: o{tetuvawe na crniot drob, hiperpireksija
enfluran-konc. 4 %, za odr`uvawe 1.5-3%
Nesakani dejstva: srcevi aritmii, postoperativno treperewe, gadewe, povra}awe
izofluran-konc. 3%, za odr`uvawe 1.5-2.5%
sli~ni nesakani dejstva kako enfluran
metoksifluran-predizvikuva dobra analgezija i relaksacija, doveduva do o{tetuvawe
na bubrezite
eter-konc. 6-8 Vol%, nema opasnost od hipoksija, ne go o{tetuva crniot drob,
bubrezite, predizvikuva dobra relaksacija
nedostatoci: spora anestezija, nadraznuvawe na sluznicata na respiratorniot trakt,
gadewe, povra}awe, zapaliv.
hloroform-toksi~en, senzibilizacija na miokardot, hepatotoksi~en
trihloretilen
etil-hlorid(hloretil)
 Anesteti~ki gasovi

 Azoten oksidul

 Vesel gas;
 Najmalku toksi~en od site inhalacioni anestetici;
 Ne predizvikuva nikakvi o{tetuvawa na organite i tkivata;
 Karakteristiki:
 slab anestetik: i vo najgolemite edozvoleni koncentracii-(smesa od
85% azoten oksidul i 15% kislorod) ne mo`e da go dovede pacientot
vo stadium na hirur{ka anestezija ;
 sekoga{ e sostaven del na kombinirana anestezija (obi~no zaedno so
halotan);
 nekolku vdi{uvawa predizvikuvaat analgezija koja posebno porano se
koristela vo stomatologijata.
 nerazreden treba da se vdi{uva samo kratko vreme bidej}i mo`e da
predizvika anoksija i cijanoza
 TOKSI^NOST NA INHALACIONITE ANESTETICI
 Hepatotoksi~nost (halotan);
 Maligna hiperpireksija;
 Nefrotoksi~nost;
 Mutagenost (fluroksen i divinil eter-denes ne se koristat);
 Kancerogenost
 Efekti vrz sposobnosta za reprodukcija
 Hematolo{ka toksi~nost (megaloblastna anemija)
 INTRAVENSKA ANESTEZIJA

 tiopenton natrium (Nesdonal, Tiopental) - 2-5 ml, 5 % rastvor;

 pentobarbiton-natrium - 5ml 5% rastvor i.v ili i.m
 ketamin, 1-2 mg/kg i.v. ili 2-4 mg/kg i.m.
 etomidat, 0.1-0.3 mg/kg i.v.
 midazolam, 10-15 mg i.m.
 propofol, i.v. inj. 1%, 20 ml, 50 ml, 100 ml.
 INTRAVENSKA ANESTEZIJA

PREDNOSTI:
 lesno se izveduva
 poprifatliva za pacientite
 brzo deluva
 nema opasnost od eksplozija
 nema iritacija na di{nite pati{ta
 nema komplikacii vo tek na budeweto

NEDOSTATOCI:
 te{ko se upravuva
 depresija na di{eweto
 INTRAVENSKA ANESTEZIJA
PRIMENA

 kako vovedna (bazalna) op{ta anestezija koja potoa se

prodol`uva so halotan i azoten oksidul
 kratkotrajna op{ta anestezija (cistoskopija, kireta`a)
 NEVROLEPTANALGEZIJA

Definicija: sostojba na dobra analgezija so o~uvana

svest koja se postignuva so primena na nevroleptik
(naj~esto droperidol 2.5 mg/ml) i opijaten analgetik
(naj~esto fentanil 0.05 mg/ml).

Upotreba: pri o{tetuvawe na crniot drob i/ili bubrezite, dlaboka

starost, neophodnost od povtorna op{ta anestezija, izveduvawe na
bronhoskopija, cistoskopija, obrabotka na opekotini.
 NEVROLEPTANESTEZIJA

Definicija: sostojba na anestezija (svesta ne e o~uvana) koja se

postignuva so primena na nevroleptik (naj~esto droperidol 2.5
mg/ml), opijaten analgetik (naj~esto fentanil 0.05 mg/ml) i
me{avina od 65% azoten oksidul i 35% kislorod.

Prednosti:
 mo`e da se izveduvaat i pote{ki hirur{ki zafati;
 analgezijata e prodol`ena i vo postoperativniot period;
 Nema toksi~ni efekti vrz srce, crn drob i bubrezi;
 Odsustvo na srcevi aritmii.
 OPIOIDNA ANALGETI^KA
ANESTEZIJA

Anestezija koja se postignuva so davawe na golemi

dozi na opioidni analgetici: morfin 1-3 mg/kg ili fentanil
50-100 g/kg i.v. Mo`e da se upotrebat i sufentanil i
alfentanil.
.
Se koristi pri zafati vo kardiohirurgija.

NEDOSTATOCI:
 postoperativna depresija na di{eweto koja mo`e da se odbegne so
davawe na poniski dozi na opijaten analgetik, a se dodavaat
intravenski barbiturati ili benzodijazepini i azoten oksidul. Na toj
na~in se postignuva BALANSIRANA ANESTEZIJA.
 PREDANESTETI^KA MEDIKACIJA

CELI

 namaluvawe na anksioznosta i sedacija, no ne da se predizvika

prekumerna pospanost;
 namaluvawe na stresot vo predoperativniot period;
 sozdavawe na amnezija za predoperativniot period, no da se zadr`i
kkooperativnosta na pacientot;
 odstranuvawe na predoperativnata bolka vo kolku postoi;
 namaluvawe na potrebata od inhalatoren anestetik;
 namaluvawe na nesakanite dejstva na nekoi inhalatorni anestetici
(salivacija, bradikardija, ka{lica, povra}awe posle anestezija);
 namaluvawe na volumenot i kiselosta na sodr`inata na `eludnikot.
 PREDANESTETI^KA MEDIKACIJA

LEKOVI

 namaluvawe na stravot, anksioznosta i za smiruvawe (barbiturat-

fenobarbiton ili anksiolitik - dijazepam);

 namaluvawe na bronhijalnata sekrecija (atropin i skopolamin);

 potencirawe na dejstvoto na op{tite anestetici (morfin ili

nevroleptik);

 namaluvawe na volumenot i kiselosta na sodr`inata na `eludnikot

(H2-antagonisti, antacidi).
 MEDIKAMENTOZNA HIBERNACIJA

Definicija: postapka pri koja se namaluva telesnata

temperatura za nekolku stepeni i toa samo so pomo{
na lekovi ili so kombinirana primena na lekovi i razni
fizi~ki postapki za ladewe.

Lekovi so koi se izveduva:

 prometazin;
 petidin;
 me{avini od hidrirani alkaloidi na ‘r`enata glamnica.
 BALANSIRANA ANESTEZIJA

Anestezija koja se postignuva so primena na pove}e

lekovi bidej}i ne postoi op{t anestetik koj }e gi osigura
site potrebni karakteristiki za izveduvawe na optimalna
op{ta anestezija.

Balansiranata anestezija podrazbira:

 optimalna predanesteti~ka medikacija;
 primena na inhalatorni i intravenski anestetici kolku {to
e minimalno neophodno;
 intraoperativna primena na miorelaksantni lekovi.