HORMONI

1. TIREOIDNI I ANTITIREOIDNI HORMONI

2. INSULIN I ORALNI ANTIDIJABETICI
3. ADRENOKORTIKALNI STEROIDI
4. POLOVI HORMONI I NIVNI INHIBITORI
5. HORMONI NA HIPOTALAMUS I HIPOFIZA
6. PARATIREOIDEN HORMON I KALCITONIN
 HORMONI
 Hormoni se biolo{ki aktivni materii koi se sintetiziraat i
osloboduvaat od odredeno tkivo a potoa po krven pat se
prenesuvaat i deluvaat na drugi organi i tkiva.
 Zaedno so nervniot sistem integriraat razni funkcii vo
organizmot.
 Za normalno funkcionirawe e potrebna optimalna koli~ina na
hormoni (i povisoki iponiski koli~ini od optimalnite
predizvikuaat funkcionalni poremetuvawa)
 HORMONI KAKO LEKOVI
 Osnovni celi na upotreba na hormonite kako lekovi se:
 SUPSTITUCIONA TERAPIJA –dopolnuvawe na hormon
koj nedostasuva (insulin, tiroksin)
 NAMALUVAWE NA PREKUMERNA FUNKCIJA NA
NEKOJ HORMON
 MENUVAWE NA FUNKCIONALNATA INTEGRACIJA
NA ENDOKRINIOT SISTEM – so negativna povratna
sprega pr. Oralni kontraceptivi
 LEKUVAWE NA DRUGI ZABOLUVAWA =
glikokortikoidi – astma, hipertenzija – antagonisti na
aldosteron
 HORMONI
 DEJSTVO NA LEKOVI I HORMONI NA KLETKI KOI
PROIZVEDUVAAT HORMONI
 LEKOVI I HORMONI KOI DELUVAAT PREKU SPECIFI~EN HORMONSKI
RECEPTOR (hormon na rast – zgolemuva osloboduvawe na somatotropin – lekuva
dzudzest rast; tirotropin – zgolemuva produkcija na T3 I T4 – testirawe na
tireoidnata `lezda)
 LEKOVI I HORMONI KOI NE DELUVAAT PREKU SPECIFI~EN
HORMONSKI RECEPTOR (derivati na sulfonil urea-zgolemuvaat produkcija na
insulin-dijabetes melitus)

 DEJSTVO NA LEKOVI I HORMONI NA CELNI KLETKI

NA EFEKTORNITE ORGANI (kvalitativno i kvantitativno
supstituiraat {to nedostasuva)
 MOLEKULAREN MEHANIZAM NA
DEJSTVO NA HORMONITE
 1. GENSKI AKTIVNI HORMONI – stimuliraat
sinteza na specifi~na mRNK i taka ja zgolemuvaat
sintezata na klu~ni proteini ~ija aktivnost dava efekti
vo celnite kletki
 2. MEMBRANSKI AKTIVNI HORMONI –
deluvaat preku enzimi i proteini koi se prisutni vo
kleto~nata membrana
 GENSKI AKTIVNI HORMONI
 Vleguvaat vo citoplazma i se vrzuvaat za specifi~en
receptor so koj gradat kompleks
 Potoa toj kompleks vleguva vo jadroto, tamu se
vrzuva za hromatinot i regulira transkripcija na
specifi~ni genski sekvenci do RNK.
 RNK se pretvora vo mRNK, izleguva od jadroto, se
vrzuva za ribozomite, kade sekvencite od nukleotidite
se preveduvaat vo soodvetni aminokiselinski sekvenci
vo specifi~nite enzimi i drugi proteini
 GENSKI AKTIVNI HORMONI
 Na ovoj na~in deluvaat steroidnite hormoni (glikokortikoidi,
mineralokortikoidi, seksualni steroidi, metaboliti na vit. D)
 Sli~no deluvaat i tireoidnite hormoni samo {to vleguvaat
direktno vo jadroto.
 Terapevtski zna~aj:
 1. latenten period na deluvawe (30 min. do nekloku saati)
 2. efektite traat nekolku dena (terapevtskiot efekt ne korelira
so koncentracijata vo krvta) i prestanokot na primenata ne
zna~i is~eznuvawe na efektot
GENSKI AKTIVNI HORMONI
 MEMBRANSKI AKTIVNI
HORMONI
 Peptidni hormoni, biogeni amini, prostaglandini – se vrzuvaat
za receptor koj se nao|a vo kleto~nata membrana.
 Najdobro e prou~en mehanizmot preku cAMP. Ovoj nukleotid
kako vtor glasnik ja prenesuva hormonskata poraka vo efekt.
Pri toa e biten procesot na fosforilacija na enzimi so
posredstvo na cAMP-zavisna proteinska kinaza.
 Efektite se: BRZI (nekolku sekundi), no brzo is~eznuvaat (za
brzo menuvawe na fiziolo{kite funkcii – borba, stres)
 NA OVOJ NA^IN DELUVAAT: kortikotorpin, kalcitoni,
kateholamini (beta efekti), FSH, glukagon, LH, MSH,
tirotropin, tireostimulanten hormon i vazopresin.
MEMBRANSKI AKTIVNI
HORMONI
MEMBRANSKI AKTIVNI HORMONI – koi ne
deluvaat preku cAMP
 Somatostatin , alfa2 agonisti vo trombociti, PgE1 vo adipozno
tkivo, muskarinski agonisti – namaluvaat aktivnost na
adenilatnata ciklaza
 Nevrotransmiteri i nekoi hormoni (alfa1 agonisti, vazopresin,
FSH. LH) stimuliraat sozdavawe na dva glasnika –
inozitoltrifosfat i diacilglicerol
 Nekoi hormoni (insulin) stimuliraat posebna aktivnost na
nivnite receptori – tirozin specifi~na fosforilacija.
 Angiotenzin, kateholamini (alfa efekti), hormon na rast,
GNRH, oksitocin, prolaktin, somatomedin i somatostatin,
ADH, NGH ne deluvaat preku cAMP
TIREOIDNI I ANTITIREOIDNI HORMONI

 Hormoni na tiroidea se: Trijod tironin (T3) i tiroksin (T4)

 Toa se aminokiselini koi sodr`t jod.
 Odr`uvaat normalen rast i razvoj, normalna telesna
temperatura i reguliraat brina na oksidativnite procesi vo
kletkata a so toa potro{uva~kata na energija.
 Dnevni potrebi za jod za vozrasna osoba 150 mcg.
 Od hranata jodot preminuva vo ekstrakleto~nata te~nost od
kade se prevzema 75 mcg vo tireoidea za sinteza na hormoni.
Neiskoristeniot jod se eliminira preku bubrezi.
 TIREOIDNI I ANTITIREOIDNI HORMONI

 Biosinteza na tireoidni hormoni

 Sekrecija i transport
 Regulacija na funkcijata na tireoidea
 Farmakokinetika
 Mehanizam na dejstvo
 Hiper i hipotireoidizam
 Antitireoidni lekovi
 Biosinteza na tireoidni hormoni

 Jodot od hranata cirkulira vo krvta kako jodid. Po

prevzemaweto vo tireoidea jodidot oksidira vo jod.
Aktivniot jod brzo vleguva vo sostav na
tireoglobulinot sozdavaj}i MJT (monojodtirozin) i
DJT (dijodtirozin ) Ovoj proces se narekuva
organifikacija na jodidot.
 Preku aerobna kondenzacija nastanuvaat tireoidnite
hormoni:
 MJT + DJT = T3
 DJT + DJT = T4.
 Sekrecija i transport
 T3 i T4 se deponirani vo `lezdata vrzani za
tireoglobulinot. Se osloboduvaat preku
pinocitoza i proteoliza na tireoglobulinot
.Dnevno 75 mcg T4 i 25 mcg T3. Vo plazma se
vrzani reverzibilno za TBG (thyroxine
binding globulin)
 Regulacija na funkcijata na tireoidea

 Regulacijata na tireoidnata funkcija se vr{i na 3 na~ini:

 1. Tireostimulantiniot hormon (TSH) i T3, T4 funkcioniraat
preku mehanizmot na povratna sprega
 2. Avtoregulacija na tireoidnata `lezda – zavisi od nivoto na
jod vo krvta – visoki dozi inhiiraat organifikacija na jodidi
 3. Nenormalni stimulatori ( Grejvsova bolest – limfocitite
sozdavaat stimulantno antitelo – tireostimulanten
imunoglobulin – koj se vrzuva za ist receptor kako TSH i ja
potencira funkcijata na `lezdata kako samiot TSH.
 Farmakokinetika
 Resorpcija od GIT : T3 95%, T4 35-80%
(intravenski se dava)
 Biolo{ki polu`ivot: T4 sedum dena, T3 eden
den
 Podlegnuvaat na indukcija od nekoi lekovi –
P450 ( fenobarbiton)
 Mehanizam na dejstvo

 T3 se vrzuva za receptoren protein na kleto~nata

membrana a mo`e da vleze vo kletkata i so difuzija.
 Vo jadroto se potencira sinteza na mRNK a nastanuva
i direktna stimulacija na membranskata Na/K ATP-
aza za transport na ovie joni.
 Aktivacija na nuklearniot receptor aktivira metabolni
procesi (kalorigeneza)
 Receptori za tireoidnen hormon – crn drob, bubrezi,
srce, skeletni muskuli, beli drobovi i creva.
 Mehanizam na dejstvo
 T3, T4 se stimulansi na metabolizmot. Najva`ni efekti
se:
 stimulacija na kalorigeneza
 poja~an metabolizam na lipidi, proteini, jag.hidrati
 poja~an rast i razvoj
 regulacija na transport na te~nosti i elektroliti
 stimulacija na CNS, KVS (osetlivosta kon
kateholamini e zgolemena)
 Hiper i hipotireoidizam

 Hipotireoidizam (miksedem, kretenizam)

 Simptomi: namalen metabolizam, zabaven rast
i razvoj, poremeten metabolizam na voda i
elektroliti, depresija na CNS, namalena
osetlivost na skeletnite muskuli,
hiperholesterolemija, zabaveni parametri na
cirkulacijata)
 Hiper i hipotireoidizam
 Hipertireoidizam (prekumerna produkcija na tireoidni
hormoni: tireotoksikoza, Bazedova bolest) Naj~est
oblik – tireotoksi~na struma ili Grejvsova bolest.
 Simptomi: poja~an metabolizam, nervoza,
razdrazlivost, potewe, tahikardija, zgolemen pulsen
pritisok, pre~uvstvitelnost na kateholamini,
egzoftalmus, poja~ano vrzuvawe na jod vo tir.`lezda.
 TIREOIDNI HORMONI
- indikacii

 Indikacija za T3 i T4 e hipotireoidizam ( T3 za brz

efekt, a T4 postignuva maksimalno dejstvo po 9 dena
– pogoden za prolongirana terapija na odr`uvawe)
 Se koristat i za dijagnosti~ka supresija TSH (Kaj
pacienti so struma brzo ja namaluvaat strumata).
 Se davaat peroralno vo dozi od 10 i 100 mcg
 ANTITIREOIDNI HORMONI

 Na~ini za namaluvawe na aktivnosta na tireoidnite hormoni:

 - namaluvawe na sintezata na T3 i T4 (metimazol i
propiltiouracil)
 namaluvawe na prevzemaweto na jodot vo tireoidea (perhlorat
i tiocijanat)
 Ko~ewe na reakcijata na tkiva i organi na deluvawe na T3 i T4
(adrenergi~ni beta blokatori)
 Uni{tuvawe na tkivoto na tireoidea (radioaktiven jod 131) pri
karcinom
 Primena na jodidi (namaluvaat osloboduvawe na T3 i T4 ) kaj
predoperativna primena za parcijalna tireoidektomija
 Inhibitori na sintezata na T3 i T4
 TIONAMIDI: metimazol (tiamazol) i propiltiouracil
 Metimazol 10 pati poaktiven od propiltiouracilot. Potpolno se resorbira od
GIT, se eliminira preku bubrezi, ima kratok polu`ivot no kumulira vo
`lezdata, ja pominuva placentata
 Mehanizam: inhibicija na enzimot peroksidaza biten za organifikacija na
jodot; blokiraat spojuvawe na jodirani tirozini vo DJT. Nemaat dejstvo vrz
prevzemaweto na jodidot vo `lezdata
 Nesakani dejstva: osip, treska, artralgija, vaskulitis, limfadenopatija,
hipoprotrombinemija, leukopenija do agranulocitoza.
 Dnevni dozi: 20 do 60 mg peroralno metimazol,
propiltiouracil 100 do 150 mg.
 Blokatori na prevzemaweto na jodot –
jonski inhibitori
 Tiocijanat i perhlorat so kompetitiven
mehanizam inhibiraat prevzemawe na jod vo
tireoidea. Predizvikuvaat struma koja se lekuva
so jodidi i T4
 Ponekoga{ se koristi i natrium perhlorat do 1
gram dnevno (visoka toksi~nost).