Vidovi nasilstvo- Galtung

2
Johan Galtung (2000) naveduva tri pogolemi pri~ini za
nasilstvo:
 nasilni strukturi,
 nasilni kulturi i
 nasilni akteri.
Posebnite pri~ini dovele do tri vida nasilstvo:
 strukturno,
 kulturno i
 direktno.
Strukturno nasilstvo
 Vertikalnoto strukturno nasilstvo se izrazuva preku: 1)
politi~ka opresija od strana na grupa koja ja zela
politi~kata mo] vo svoi race, a so toa mnozinstvoto ne
mo`e da ja zadovoli osnovnata potreba za sloboda vo
odlu~uvaweto za glavnite `ivotni pra[awa
2
 2) ekonomska eksploatacija od strana na ekonomski
mo]nici koi go koncentrirale kapitalot, a mnozinstvoto
se bori za gol opstanok (zagrozena e bazi~nata potreba
za blagosostojba);
 3) kulturno out\uvawe poradi dominacija na nekoja
druga pomo]na kultura (zagrozen e identitetot);
 4) militaren pritisok koj preku direktno nasilstvo go
zagrozuva opstanokot
3
 Horizontalnoto strukturno nasilstvo postoi koga se
razdvojuvaat lu\eto koi sakaat da `iveat zaedno ili, pak, se
prisiluvaat da `iveat zaedno grupite koi ne go sakaat toa. Vo
vakvi slu~ai se negira potrebata za svoj poseben identitet.
 Planski skrienoto nasilstvo e u[te podestruktivno. Se
sretnuva kako dobro vospostavena socijalna kontrola preku
birokratski sistem i opresivna op[testvena politika. Taka,
masovnite zlostorstva (etni~ki, verski i rasni genocidi) se
vid nesogledano nasilstvo, dobro se podgotveni od bezumni
birokrati koi go dr`at mnozinstvoto vo strav
4
 Socijalnoto i ekonomskoto li[uvawe, isto taka, se
skrieno nasilstvo. Bezdomni[tvoto, nevrabotenosta,
nepostoewe socijalna za[tita, mo`at da predizvikaat
odbranbeno nasilstvo protiv grupata koja gi eksploatira
i pritiska. Strukturnoto nasilstvo e nevidlivo. Toa ubiva
poleka. Nenamerno od glad ili zagaduvawe na
okolinata umiraat milioni lu\e. Strukturnoto nasilstvo
se namaluva preku pospravedliv op[testveno-
ekonomski sistem.
Sindromot PSFM (penetracija-segmentacija-fragmentacija-
marginalizacija)
 Penetracija zna~i stepen do koj dominantnite strukturi
uspevaat psiholo[ki da prodrat za da gi uslovat podredenite
da prifatat deka op[testvenata struktura treba da bide takva
kakva [to e. Kako da e prirodno taka dadena, nepromenliva.
 Segmentacija e stepen do koj informaciite se kontrolirani
od elitata. Prose~nite edinki imaat samo mali segmenti od
slikata za op[testvenata realnost i taka ne znaat [to im se
slu~uva. Za razlika od niv, politi~kite i ekonomskite
vladeteli gi imaat vo celost informaciite so koi ve[to
manipuliraat vo svoja polza.
2
 Fragmentacija e stepen do koj podredenite se dr`at
izolirani, nastrana, odvoeni od me|usebna
komunikacija. Tie {to vladeat me|usebno se vo tesna
interakcija i razmena na informacii, tehnolo{ki dostreli
i sli~no.
 Marginalizacija e stepen do koj delovi od naselenieto
se dr`at isklu~eni od socijalna interakcija, vo neznaewe
{to se slu~uva vo svetot i so onie od vrvot koi gi dr`at
izolirani.
 Sprotivno na sindromot PSFM se avtonomija
namesto penetracija, integracija namesto
segmentacija, solidarnost namesto fragmentacija
i participacija namesto marginalizacija.
Kulturno nasilstvo
 Kulturnoto nasilstvo e nevidlivo. Namerata e jasna: da se ubiva,
da se pravi {teta, preku zborovi i sliki da se razurnuva du{ata.
Kulturnoto nasilstvo e rasprostraneto vo poedincite koi `iveat vo
nasilni kulturi. Poedinecot e nositelot na kulturata koja vklu~uva
ideologija, religija, jazik. Akteri koi naj~esto go praktikuvaat ova
nasilstvo se intelektualci i site onie koi ubivaat preku simboli~ni
poraki (kni`evnost, muzika, likovna umetnost, elektronski
mediumi). Vo nasilnite kulturi konfliktite se re{avaat za da se
izvojuva pobeda. Kulturnoto nasilstvo e opravduvano kako
potrebno, kako na primer podredenost na `enite, pokornost na
siroma{nite, besprigovorna poslu{nost na pomladite.
2
 Pri analiza na dlabokite kulturi, kako na primer
etnonacionalizmot, se analiziraat himnite, mitovite,
kni`evnite dela, imiwata na ulicite, statuite itn. Va`no e
kakvo zna~ewe imaat tie za drugata strana so koja ima
konflikt. Vo niv se ogleduva kolektivnata trauma i/ili
slava. Tie imaat vlijanie vrz konstelacijata na
konfliktot kakov [to toj se prika`uva.
3
 Dlabokata kultura si ima svoja patologija. Se
izdvojuvaat dva osobeno [tetni sindroma vo kulturnoto
nasilstvo (Galtung, 2000). Emocionalnata patologija
ja so~inuva sindromot izbranost-slava-trauma (IST) i e
povrzana so emociite. Kognitivnata patologija se
manifestira preku sindromot dihotomija-maniheizam-
armagedon (DMA) i se odnesuva na kognitivnite
pretstavi.
4
 IST sindromot sodr`i te[ka trauma, pove]e povtoreni
povredi i porazi od neprijatelite. Toj se javuva vo
kulturi kade [to ima podvoenost me\u generacii, rasi,
klasi, nacii, polovi. Izbranost ima na ednite koi smetaat
deka se so povisoka vrednost, a obezvrednuvawe na
drugite. Slava ima za ednite koi se so veli~enstveno
minato ili se so golema misija. Trauma postoi kaj
slavnite i izbranite poradi te[kite borbi da se ostvari
misijata.
5
 Dihotomija e nastojuvawe da se podeli svetot na dva dela,
naj~esto sprotivstaveni (na primer, nie nasproti tie, jas nasproti
drugite). Maniheizam e sfa]awe deka ednata strana e dobra,
drugata e lo[a. Armagedon e nepomirliva borba, pobeda ili na
ednite ili na drugite.
 Transcend priodot zastapuva deka pravi~no i odr`livo re[enie se
postignuva samo ako se raboti na osvestuvawe na dlabokite
strukturi i kulturi kaj stranite vo konflikt. Duri potoa mo`at da se
razvijat transformirani stavovi, celi, starategii i povedenija.
Osobeno te[ko se vlijae vrz promena na dlabokite kulturi. Preku
mitovite kolektivnata trauma mo`e da trae so vekovi i da se
reaktivira vo krizni situacii i taka povtorno da vlijae vrz
odnesuvawata i celite na poedinecot ili na grupata.
Direktno nasilstvo
 Direktnoto nasilstvo e samo zadocnet znak deka nasilnicite
se proizvod na strukturno i na kulturno nasilstvo. Toa e
pokazatel deka ni[to ne se prezemalo za da se namali
strukturnoto nasilstvo.
 Preku edukacija, treba da se ra[iri znaeweto deka
strukturnoto nasilstvo (izrazeno vo sindromot penetracija-
segmentacija-fragmentacija-marginalizacija) koga ]e se
kombinira so kulturnoto nasilstvo (izrazeno vo sindromite
izbranost-slava-trauma i dihotomija-maniheizam-
armagedon) vospostavuva osnova za nasilnici so
sprotivstaveni interesi. Izlezot e vo transformacija na
nasilnite strukturi i kulturi, no i na nasilnicite.