doc. dr.

Domen Kušar

SLIKARSKA IN ARHITEKTNA PERSPEKTIVA

Ljubljana, maj 2011

 Elementi perspektive
Π - projekcijska ravnina
Π
Π - ubežna ravnina d
Φ - glavna horizontalna ravnina
Γ – osnovna ravnina
Φ Π
O – projekcijsko središče
h
GT – glavna točka GT
d
d– distanca (distančna krožnica)
O
h – horizont
o – osnovnica
u – ubežna os Γ
o

u
SHEMA KONSTRUKCIJE
ARHITEKTNE
PERSPEKTIVE
 KONSTRUKCIJA ARHITEKTNE PERSPEKTIVE
V arhitektni perspektivi nariši iz projekcijskega izhodišča O
(x,y,z) na projekcijsko ravnino Π (x,y,z) točko A (x,y,z)!
d
Π’’

O’’ GT’’ D1 GT D2 h

Ac’’ Ac
A’’

x12 o

GT’ A’

Ac’
Π’

O’
RISANJE SLIKARSKE PERSPEKTIVE

Nina Cestnik
doc. dr. Domen Kušar

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo

2011
KONSTRUKCIJA SLIKARSKE PERSPEKTIVE

Nariši v nevezani slikarski

perspektivi na projekcijsko ravnino π
3 enote visoko pravilno 4-strano
votlo prizmo s središčem v točki S, ki
je oddaljeno 3 enote levo od glavne
točke in 4 enote za risalno ravnino.
Prizma se z navpičnim robom a, ki je
na koncu diagonale prizme,
pravokotne na risalno ravnino, dotika
ravnine π. Iz središča prizme se
dviga vertikala visoka 7 enot.
Distanca je 5 enot, višina horizonta
pa 4 enote.
 horizont

osnovnic
a

V nalogi imamo podatek, da je višina

horizonta 4 enote, zato ga narišemo 4
enote nad osnovnico.
Na horizontu si poljubno izberemo
glavno točko.
 Narišemo krožnico, distanco, s
središčem v glavni točki in polmerom
po podatkih, 5 enot.
Kjer krožnica seka horizont, dobimo
distančni točki D1 in D2.
 V podatkih imamo tudi podano
središče, oddaljeno 3 enote levo od
glavne točke in 4 enote od risalne
ravnine.
Prizma se z navpičnim robom a dotika
risalne ravnine. Narišemo še ostale
robove prizme.
Ker sta stranici DA in AB pod kotom 45°
na osnovnico, imata stranici v
perspektivi bežišči v distančnih točkah.
 Da dobimo ostale točke, prizme v
perspektivi, točko v tlorisu povežemo z
(0).
 Točko B v perspektivi, lahko dobimo
tudi s pomočjo nove premice nosilke,
pravokotne na risalno ravnino. Premica
nosilka ima bežišče v Gt!
 Višino za točke, katere ležijo na
osnovnici nanesemo po podatkih.
Ostale višine v perspektivi pa dobimo s
pomočjo vzporednic, dvignjenih za
določeno višino. Bežišča vzporednic so
v isti točki!