UVOD VO ENDOKRIN SISTEM

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
ENDOKRINOT SISTEM KAKO KONTROLEN SISTEM

ENDOKRINI @LEZDI-HORMONI

HORMONI I DEJSTVA NA HORMONITE

STRUKTURA I SINTEZA NA HORMONITE

TRANSPORT NA HORMONITE VO KRVTA

METABOLIZAM I EKSKRECIJA NA HORMONITE

MEHANIZAM NA DEJSTVO NA HORMONITE

REGULACIJA NA SEKRECIJA NA HORMONI

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 KONTROLNI SISTEMI
Koordinacija na
Nerven sistem funkciite na site telesni
sistemi
Endokrin sistem

Gi kontrolira aktivnostite na Endokrinite `lezdi

teloto preku nervni impulsi osloboduvaat medijatorski
sproveduvani preku aksonite na molekuli-hormoni vnatre vo
nevronot  vo sinapsite nervnite krvotokot  krvta koja
impulsi pottiknuvaat cirkulira gi raznesuva
osloboduvawe na medijatorski hormonite re~isi do site kletki
molekuli-nevrotransmiteri vo teloto

Koordinacijata na dvata kontrolni sistema ja vr{i povrzuva~ki supersistem 

nevroendokrinski sistem smesten vo hipotalamus

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 [TO TOA ZNA^I ?
Odredeni delovi od nervniot sistem go stimuliraat ili inhibiraat osloboduvaweto na
hormonite.

Endokriniot sistem - hormonite promoviraat ili inhibiraat sozdavawe na nervni impulsi

i osloboduvawe na nevrotransmiteri

Nervniot sistem predizvikuva Endokriniot sistem u~estvuva vo

regulacijata na aktivnosta na

 Muskulni kontrakcii na
skeletnite muskuli  Maznite muskuli

 Ekscitacija na nervite  Srceviot muskul

 Regulacija na sekrecija na  Nekoi `lezdi

hormoni  Gi afektira re~isi site ostanati tkiva
(alteracija na metabolizmot, regulacija na
rastot i razvojot i vlijanie vrz
reproduktivnite procesi)
Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 Kомпарација на нервниот и ендокриниот систем

карактеристики нервен систем ендокрин систем

Медијаторски Невротрансмитери Хормони разнесувани

молекули ослободени во преку крвта до
одговор на нервни ткивата на секаде во
импулси телото
Афектирани клетки Мускулни клетки, Речиси сите клетки во
жлездени клетки, телото
други неврони

Време за Типично во мили Секунди, часови или

отпочнување на секунди денови
дејство
Траење на дејство Генерално, краткотрајно Генерално,
подолготрајно

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 KOJ GI SEKRETIRA HORMONITE ?
Hormonite, biolo{ki aktivni hemiski materii, se produkti na odredeni endokrini
kletki ili endokrini `lezdi koi se sekretiraat vo telesnite te~nosti, a potoa tie
fiziolo{ki kontroliraat drugi kletki vo organizmot.

Teloto sodr`i dva vida `lezdi: egzokrini i endokrini

Egzokrini `lezdi Endokrini `lezdi

Svoite produkti gi sekretiraat vo
duktusi-kanali, a potoa vo telesnite
praznini, vo lumenot na nekoj organ ili
na nadvore{nata povr{ina na teloto
(potni, lojni, mukusni i digestivni
`lezdi).
Sprotivno na egzokrinite, endokrinite
жлезди svoite `lezdeni produkti-
hormonite gi sekretiraat vo
intersticijalnata (me|ukleto~na) te~nost
koja ja opkru`uva sekretornata kletka,
a potoa navleguvaat vo sosednite
kapilari i se raznesuvaat so krvta
nasekade.

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
LOKALIZACIJA NA NEKOLKUTE ENDOKRINI @LEZDI I DRUGI ORGANI
KOI SODR@AT ENDOKRINI TKIVA I ASOCIRANI STRUKTURI

Telesni endokrini `ledi koi go

so~inuvaat endokriniot sistem se:
hipofizata, pinealnata, tireoidnata,
paratireoidnite i adrenalnite `lezdi.
Vo dodatok, nekoi organi i tkiva vo
teloto sodr`at kletki koi sekretiraat
hormoni, no ne se isklu~ivo endokrini
`lezdi (hipotalamus, timus, pankreas,
ovariumi, testisi, bubrezi, `eludnik,
tenko crevo, crn drob, ko`a, srce,
masno tkivo, placenta)

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 FUNKCII NA HORMONITE

1. Pомагаат во регулацијата на :

 хемискиот состав и волуменот на внатрешната средина

 метаболизмот и енергетската рамнотежа
 биолошкиот часовник (циркадијански ритам)
 контракција на мазни мускули и срцеви мускулни влакна
 жлездена секреција

2. Kонтрола на раст и развој

3. Rегулација на функциите на репродуктивниот систем

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 HORMONSKA AKTIVNOST I ULOGA NA
HORMONSKI RECEPTORI
Hormonite predizvikuvaat sna`ni efekti i koga gi ima vo mnogu mali koncentracii.
Pove}e od 50 hormoni gi afektiraat razliчnite tipovi kletki во целото тело.
Objasnuvaweto za toa deka nekoi kletki odgovaraat na odredeni hormoni, a drugi
kletki ne, go involvira postoeweto na hormonskite receptori.

Naj~esto, odredeniot hormon so krvta patuva nasekade vo teloto, no afektira samo

specijalni target (celni) kletki.

Hormonite (i nevrotransmiterite) vlijaat na nivnite target kletki so hemisko

vrzuvawe za specifi~ni proteinski ili glikoproteinski receptori.

ZAPOMNI: Samo target kletkite za odredeniot hormon

imaat receptori koi go prepoznavaat i go vrzuvaat hormonot
za sebe.
(pr: TSH za tireocitite od tir.`l., a ne za ovariumite koi nemaat TSH receptori )

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 RECEPTORI
Target kletkata ima okolu 2000-100000 receptori za sekoj poseben hormon.

Target kletkata mo`e da ima receptori za pove}e hormoni.

Target kletkata mo`e da go menuva brojot na receptori vo zavisnost od
koli~estvoto na hormonot okolu target kletkata.

KOGA HORMONOT GO
IMA:
MALKU MNOGU

Namaluvawe na
Zgolemuvawe na efektot na
efektot na target
target kletkata-up- regulacija Klini~ka kletkata-down-
(zgolemena senzitivnost na aplikacija... regulacija (so
kletkite preku zgolemuvawe
namaluvawe na broj
na brojot na receptorite)
na receptori)

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
REGULACIJA NA BROJ NA RECEPTORI

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 KLASIFIKACIJA NA HORMONI (cirkulira~ki i
lokalni-tkivni)
Vo odnos na toa kolku daleku od mestoto kade {to se sozdavaat, hormonite
dejstvuvaat, postojat dve grupi na hormoni:
Cirkulira~kite hormoni deluvaat na oddale~eni target kletki; parakrinite deluvaat na sosedni kletki,
avtokrinite deluvaat na istata kletka koja {to i gi sozdala

Cirkulira~ki hormoni Lokalni (tkivni) hormoni

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 HEMISKA KLASIFIKACIJA NA HORMONI

Vo odnos na hemiskata struktura na hormonite postojat:

 Proteinski hormoni

 Steroidni hormoni

 Derivati na aminokiselini (tirozin, triptofan)

Hemiskata struktura vlijae vrz mehanizmot na dejstvo na hormonite vo

target kletkite.

Hemiskata struktura vlijae vrz na~inot na sozdavawe na hormonite vo

hormonsekretira~kite kletki.
Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 KLASIFIKACIJA NA HORMONI

Vo odnos na rastvorlivosta vo masti, hormonite se delat na liposolubilni i neliposolubilni

odnosno hidrosolubilni

LIPOSOLUBILNI HORMONI-plazma membranata e propustliva za ovie

hormoni

Steroidni hormoni Tireoidni hormoni

Derivati na holesterol, sekoj e Derivati na aminokiselinata
edinstven i razli~en zaradi tirozin (tiroksin-T4 i
prisustvo na razli~ni
trijodtironin-T3)
funkcionalni grupi na razli~ni
mesta na ~etirite prsteni.
Malite razliki dozvoluvaat
golema raznovidnost na
funkciite (kortizol,
aldosteron, testosteron,
estrogeni, progesteron)

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 KLASIFIKACIJA NA HORMONI

HIDROSOLUBILNI HORMONI-plazma membranata e nepropustliva za ovie

hormoni

Proteinski hormoni Amino hormoni

Peptidi i polipeptidni lanci- Proizleguvaat od AK so nivna
najgolemiot broj na modifikacija-dekarboksilacija
hormonite pripa|aat na ovaa (kateholamini-A, NA,
grupa (hormoni na hipofiza, histamin, serotonin,
pankreas, hipotalami~ni melatonin).
hormoni i drugi).

Eikosanoids-derivati na
arahidonska kiselina
(prostaglandini, leukotrieni)

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 TRANSPORT NA HORMONITE VO KRVTA

Hidrosolubilnite cirkuliraat vo te~nata krvna plazma vo FREE forma (ne se

vrzani za proteinski nosa~)

Liposolubilnite cirkuliraat vo plazmata vrzani za transportni proteini (nosачи)

koi se sintetiziraat vo crnиот drob.
Transportnite proteini:
Go podobruvaat transportot на хормоните pretvaraj}i gi vo hidrosolubilni.
Go usporuvaat minuvaweto na malite hormonski molekuli niz filter
mehanizmite vo bubreg.
Obezbeduvaat rezerva na hormoni koi mo`at da preminat vo FREE forma.

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
ZAPOMNI:
Generalno 0,1 do 10% od molekulite na liposolubilnite hormoni se nao|aat vo
krvta vo slobodna frakcija (FREE forma) koja difundira nadvor od kapilarite, se
vrzuva za receptorite vo target kletkite i trigeruva odgovori. Ako FREE
hormonskite molekuli ja napu{tat krvta i se vrzat za nivnite receptori, TOGA[ od
transportnite proteini se osloboduvaat novi hormonski molekuli koi ja
nadopolnuvaat FREE-frakcijata

Hormonite vrzani za
nosa~i se neaktivni

Hormonite vo
FREE forma se aktivni

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 SINTEZA NA PROTEINSKI HORMONI

Hemiskata struktura na hormonite vlijae vrz mestoto na sozdavawe na hormonite

Tipi~na sinteza i sekrecija na

peptidni i proteinski hormoni
Sekrecijata na deponiranite
hormoni od sekretornite vezikuli se
ostvaruva preku proces na
egzocitoza

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 SINTEZA NA STEROIDNI HORMONI
Hemiskata struktura na hormonite vlijae vrz mestoto na sozdavawe na hormonite

Vo endokrinite kletki steroidnite hormoni se skladirani vo mali koli~estva, me|utoa vo

kletkite se nao|a golemo koli~estvo na molekuli prekursori na ovie hormoni (holesterol i me|
uproizvodi na holesterolot i hormonot)

Tipi~na sinteza i sekrecija na

steroidni hormoni

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 SINTEZA NA HORMONIte, DERIVATI NA AMINO
KISELINI

Hormoni na amino kiselinata tirozin se kateholaminite (A,NA) i

hormonite na tirеoidnata `lezda (tiroksin i trijodtironin)

A, NA se sozdavaat so dejstvo na enzimite od citoplazmata na `lezdenata

kletka se apsorbiraat vo vezikulite i se ~uvaat skladirani се do
izla~uvaweto

Tireoidnite hormoni se sintetiziraat kako delovi od golemata proteinska

molekula nareчена tireoglobulin, se deponiraat vo vnatre{nosta na
folikulite na tireoidnata `lezda  sekrecijata na ovie hormoni se
ostvaruva preku enzimskiot sistem na tireocitite

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 BRZINA SO KOJA ZAPO^NUVA SEKRECIJATA NA
HORMONITE POSLE STIMULACIJA I TRAEWE NA
DEJSTVOTO NA HORMONITE

 Nekoi хормони (kateholaminite A, NA) pri Sy simpati~na stimulacija na

nervite se sekretiraat posle prvata sekunda, maksimumot go dostignuvaat vo tek
na prvata minuta, а deluvaat najmnogu do tri minuti. Brzo se inaktiviraat posle
prekin na stimulacijaта.

 Hormonite na tireoidnata `lezda vo folikulite se deponirani so meseci, a po

izla~uvaweto potrebni se nekolku ~asa do nekolku dena da zapo~ne dejstvoto 
vlijanieto пак, vrz zgolemuvawe na intenzitetot na metabolizmot trae duri do {est
nedeli.

 Ostanatite hormoni razli~no

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 KONCENTRACIJA NA HORMONITE VO KRVTA I
DNEVNO KOLI^ESTVO NA SEKRETIRANI HORMONI

Koncentraciite vo krvta se dvi`at vo rang na golemini od pikogrami (10 -

12
) do najmnogu nekolku g (10-6) vo 1 ml krv.

Dnevnoto koli~estvo na izla~enite hormoni e isto taka iskluчително

malo i se dvi`i vo rang na golemini od mikro grami (10-6) do mili grami
(10-3)

I pokraj niskata koncentracija vo krvta, hormonite vr{at sna`na kontrola na

fiziolo{kite sistemi.

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 KONTROLA NA KOLI^ESTVOTO NA IZLA^ENI
HORMONI

Koli~estvoto na izla~eniot hormon e precizno kontrolirano od nekoj

vnatre{en kontrolen sistem, poprecizno od nekoi faktori (parametri)
prisutni vo krvta.

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 Mehanizmot na ovaa kontrola e ,,negativna povratna
sprega”

1. Endokrinata `lezda prirodno te`nee da la~i {to pove}e hormoni.

2. Celniot organ odgovara so svojata funkcija.
3. No, koga funkcijata premnogu }e se zgolemi, obi~no nekoj faktor
vo vrska so funkcijata deluva povratno na `lezdata i
predizvikuva ,,negativno vlijanie” i namaluvawe na koli~estvoto na
hormonot.

ZNA^I:
So mehanizmot na negativna povratna sprega se kontrolira stepenot
na aktivnosta na `lezdata {to predizvikuva razli~no koli~estvo na
sekretiran hormon
Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 ZAPOMNI:

Bez isklu~ok, hormonot prvo gi aktivira receptorite na celnite

kletki pri {to se menuva funkcijata na receptorot, a potoa se
slu~uvaat hormonski vlijanija.

Posle vrzuvaweto na hormonot za specifi~niot

receptor se sozdavaat intrakleto~ni signali i glasnici
koi go povrzuvaat hormonskoto prepoznavawe so
specifi~nite enzimski nastani potrebni za
hormonskoto dejstvuvawe.

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 MEHANIZMI NA DEJSTVO NA HORMONITE
Postojat dva op{ti mehanizmi na povrzuvawe na hormonskoto prepoznavawe so specifi~nite
enzimski nastani potrebni za hormonsko dejstvuvawe

Vrzuvawe so membranski receptori Vrzuvawe za intrakleto~ni receptori

(citoplazmatski ili nuklearni)

Aktivacija(најчесто) na sistem na vtori

glasnici koi brzo ja menuvaat
Predizvikuvaat transkripciski i
enzimskata aktivnost
translaciski nastani vo jadroto koi
bavno gi menuvaat koncentraciite na
Sistem na enzimite кои предизвикуваат
cAMP клеточен одговор
Kalcium-
kalmodulinski
sistem

Produkti na razgradba na Podgotvil:

membranskite fosfolipidi Prof.d-r Vaska Antevska
 MEMBRANSKIте RECEPTORI KOI генерираат
создавање на втори гласници PREDIZVIKUVAAT
KLETO^NI ODGOVORI SO prethodno VKLU^UVAWE NA G-
PROTEINI

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
cAMP

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 MEHANIZAM NA INTRAKLETO^NA FUNKCIJA PREKU cAMP
Vtoriot glasnik cAMP vo kletkata aktivira kaskada na enzimi (aktiviraniot prv enzim
aktivira vtor enzim, ovoj tret itn), zna~ajno e deka samo nekolku aktivirani molekuli na
adenil ciklaza od kleto~nata membrana aktiviraat mnogu kratno zgolemuvawe na brojot na
tretiot enzim taka {to malo koli~estvo na hormon koj deluva na membranata, predizvikuva
sna`na kaskadna aktivnost na mnogu enzimi.

Aktivacijata na razli~ni tipovi kletki predizvikuva razli~ni fiziolo{ki dejstva (aktivira enzimi,
menuva permeabilnost na membrana, predizvikuva kontrakcija ili relaksacija na muskuli,
predizvikuva sinteza na proteini, predizvikuva sekrecija na hormoni).

ZAPOMNI:
Preku mehanizmot na cAMP mnogu hormoni ja nadgleduvaat funkcijata na kletkata:
ACTH, TSH, LH, FSH, ADH, PTH, glukagon, kateholamini, sekretin, rilizing faktori od
hipotalamus (proteinski hormoni).
Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
Kalcium-kalmodulin

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 MEHANIZAM NA INTRAKLETO^NA FUNKCIJA PREKU
KALCIUM-KALMODULIN

Ovoj mesenxerski sistem vlijae vrz vlezot na Ca++- jonite vo kletkata koj
potoa se vrzuva za citoplazmatskiot протеин kalmodulin, a toj predizvikuva
sozdavawe na drugi tipovi enzimi, razli~ni od onie predizvikani od cAMP.
Ovie enzimi predizvikuvaat drugi tipovi na metabolni reakcii (на пр.
аktiviraњето на ензимот miokinaza vlijae vrz miozinot od maznite muskuli
i predizvikuva мускулна kontrakcija).

Za da se aktivira ovoj sistem potrebno e zgolemuvawe na koncentracijata na Ca++-

jonite 10-6 do 10-5, a normalno vo kletkata kalciumot go ima vo koli~estvo od 10-7 do
10-8 vo ml/l.

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
PRODUKTI NA RAZGRADBA NA MEMBRANSKITE
FOSFOLIPIDI

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 MEHANIZAM NA INTRAKLETO^NA FUNKCIJA PREKU
PRODUKTITE NA RAZGRADBA NA MEMBRANSKITE
FOSFOLIPIDI

Nekoi hormoni go aktiviraat transmembranskiot receptor koj go aktivira enzimot

fosfolipaza C (PLC)  aktiviranata fosfolipaza C gi razgraduva fosfolipidite od
kleto~nata membrana na pomali edinici  tie mali edinici se vtori glasnici

Najzna~aen membranski fosfolipid koj se razgraduva e fosfatidil inozitol bifosfat

PIP2
Najzna~ajni proizvodi na razgradba na PIP2 koi imaat funkcija na vtori glasnici se
inozitol trifosfat IP3 (mobilizira joni na kalcium od mitohondrii i ERP) i diacil
glicerol DAG (predizvikuva aktivacija na enzimot proteinkinaza C).
Aktivnata PKC predizvikuva kleto~na delba i proliferacija што претставува
клеточен одговор

(Најчесто, лokalniте hormoni ги ostvaruvaat своите dejstva na ovoj na~in - pri

imunolo{ki i alergiski reakcii)
Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 хормоните кои имаат
MEHANIZAM NA DEJSTVO NA
интраклеточни рецептори ( цитоплазматски или
нуклеарни )

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 MEHANIZAM NA DEJSTVO NA STEROIDNITE
HORMONITE

Steroidni hormoni se hormoniте od koraта na nadbubreжната жлезда

(aldоsteron i kortizol) i hormoniте na oвariumiте i testisiте (estrogeni,
progesteron i testosteron).

Vo celnite kletki predizvikuvaat sinteza na proteini koi dejstvuvaat kako

 enzimi
 transportni proteini
 strukturni proteini (koi ovozmo`uvaat ponatamo{ni dejstva vo kletkata)

Steroidni hormoni se vrzuvaat za receptori smesteni vo citoplazmata...................

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
 MEHANIZAM NA DEJSTVO NA DERIVATITE NA AK
TIROZIN (TIREOIDNITE HORMONI)

Se vrzuvaat direktno za receptori vo jadroto. Pri toa predizvikuvaat:

 Aktivacija na genski mehanizmi za sinteza na golem broj intracelularni

enzimi koi ja zgolemuvaat metabolnata aktivnost na kletkite nasekade vo
teloto.

Tireoidnite hormoni vrzani za receptorite vo jadroto so denovi i nedeli

predizvikuvaat sozdavawe na enzimi koi predizvikuvaat soodvetni efekti.

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska
Komparacija na dejstvuvaweto na steroidnite i peptidnite hormoni vo
target kletkata

Podgotvil:
Prof.d-r Vaska Antevska