Univerzitet „Sv.

Kiril i Metodij“
Medicinski fakultet
Institut za sudska medicina i kriminalistika

ETIKA PRI ODNOSOT NA LEKARITE I KOLEGITE

I DRUGITE ZDRAVSTVENI RABOTNICI
MEDICINATA KAKO PROFESIJA

• [to e medicinata kako profesija

• Karakteristiki na medicinata kako
profesija
• Ulogata na lekarot vo modernata
medicina
OSOBINI KOI TREBA DA GI SODR@I SEKOJ LEKAR

HUMANISTI^KI
(sovesnost, po`rtvuvanost, intelegencija)
PSIHOLO[KI
(razumnost, skromnost, intelegencija)
RABOTNI
(stru~nost, odgovornost, objektivnost)
KOMUNIKACIONI
(po~ituvawe na grupniot interes, demokrati~nost,
~uvawe na tajna).
ODNOSOT NA LEKAROT KON SVOITE KOLEGI,
NASTAVNICITE I STUDENTITE

• Hipokratova zakletva - moite kolegi }e mi

bidat bra}a
• Isak Izraeli X vek - ne otvaraj usta za da
osudi{ ona {to drug lekar go storil bidej}i site mo`at
da zgre{at, raboti taka za da te falat zaradi svoite
dela i ne baraj po~esti so osuduvawa na drugite.

• Medicinskiot kodeks na Prusija 1725 prv pat

op{irno e napi{ana odredba za kolegijalniot odnos
me|u lekarite.
• Odnosite me|u lekarite se opfateni i so
@enevskata deklaracija, Internacionalniot kodeks za
lekarska etika, a vo Republika Makedonija so
ODNOSOT NA LEKAROT KON SVOITE KOLEGI,
NASTAVNICITE I STUDENTITE

• Lekarite me|u sebe treba da `iveat vo sloga i

me|usebna doverba, da ne si zaviduvaat eden na
drug a u{te pomalku so nedozvoleni sredstva da se
napa|aat i da si go uni{tuvaat ugledot, da nemaat
tajni me|u sebe vo smisla na poznavawe na
specijalni lekarski ve{tini i lekovi.

• Lekarot treba da se odnesuva kon svoite

kolegi onaka kako {to saka toj da se odnesuvaat kon
nego

• Sekoj zdravstven rabotnik ima pravo na svoe

mislewe i mo`e javno da go iznesuva da kritikuva i
da dava primedbi vo duhot na tolerancijata,
po~ituvaweto a vo interes na razvivaweto na
 ODNOSOT NA LEKAROT KON SVOITE KOLEGI,
NASTAVNICITE I STUDENTITE

GRUBO KR[EWE NA ETIKATA I NEDOZVOLENO ODNESUVAWE E:

omalova`uvawe na rabotata na kolegata ( koj lekar ve

le~el, koj vi go prepi{al ovoj lek, koj ve upropastil, zo{to
ste bile kaj nego, toa ne smeelo taka da se napravi)
netrpelivost
intrigi
grupirawa na razli~na osnova
karierizam
razni zloupotrebi na polo`bata
ODNOSOT NA LEKAROT KON SVOITE KOLEGI,
NASTAVNICITE I STUDENTITE

•Postariot lekar so svojata rabota i odnesuvawe

treba da im dava primer na mladite i da im pomaga
vo steknuvawe na znaewe vo svojata profesija i vo
izgraduvawe na sopstvenata li~nost vo primeren
zdravstven rabotnik.

•Lekarot ima obvrska da gi educira studentite

po medicina, sta`antite, specijalizantite, pomladite
specijalisti i drugite ~lenovi na kolektivot
podu~uvaweto na kolegite e moralna obvrska za
sekoj zdravstven rabotnik

•Da ne bara od niv neeti~ko odnesuvawe

•Studentite i mladite lekari kon postarite lekari

treba da poka`at visok standard na eti~ko
ODNOSOT NA LEKAROT KON OSTANATIOT
MEDICINSKI PERSONAL I KOLEKTIVOT VO CELINA

• Idealno koga psiholo{kiot portret na lekarot

}e odgovara na psihologijata na kolektivot vo koj
raboti
• Naru{uvawe na klimata na kolegijalnost
zaradi li~ni interesi mora da se smeta kako napad
vrz interesite na pacientot i naru{uvawe na
mo`nosta pacientite da ja primat potpolnata i
sestranata pomo{
• Medicinskite fakti se edistven i posleden
sudija
• Lekarot mora da ima soodvetni uslovi za
`ivot i rabota za da mo`e mirno i vo potpolnost da
gi ispolnuva svoite dol`nosti. Ako e izlo`en na razni
ODNOSOT NA LEKAROT KON OSTANATIOT
MEDICINSKI PERSONAL I KOLEKTIVOT VO CELINA

• Su{tinata ne e pot~inuvawe na ostanatite

medicinski kadri na lekarite tuku tie treba potpolno
sovesno i svesno da gi ispolnuvaat svoite obvrski kon
pacientot.

• Sekoj zdravstven rabotnik go ima pacientot

kako kontrolor na negovata rabota.

• Ne smee da se potcenuvaat medicinskite sestri

i ostanatiot personal i da se iskoristuvaat za raboti koi
ne se vo nivna nadle`nost.

• Site sorabotnici na lekarot zaslu`uvaat po~it,

~ove~ki i kolegijalen odnos.

• Lekarot ima sorabotnici kakvi {to zaslu`uva.

LEKAROT I NEETI^KITE POSTAPKI, NIVNO
PRIJAVUVAWE I RAZRE[UVAWE
• Prvo pravilo nikoga{ pred bolniot da se diskutira
za negovata bolest i na~inite na lekuvawe a posbno ne
za problemite vo institucijata
• Neeti~koto odnesuvawe treba da se osudi pred
stru~nite organizacii i organi vo samata ustanova
( stru~en kolegium, direktor, sud na ~esta).
• Prikrivaweto na vistinata sekoga{ e polo{o od
nejzinoto objavuvawe na pravilen na~in
• Najgolema gre{ka e onaa gre{ka koja nema da se
popravi.
• Spored me|unarodniot kodeks za lekarska etika
lekarot mora da se stremi vo pronao|awe i prijavuvawe
na onie lekari koi se beskarakterni i nekompetentni ili
takvite koi se vpu{taat vo izmama i laga
• Site problemi prvenstveno lekarite moraat da gi
razre{at me|u sebe, a dokolku razre{uvaweto e
neuspe{no toga{ da se pristapi kon razgovor so
ETI^KI PRINCIPI PRI SORABOTKATA NA
ZDRAVSTVENITE RABOTNICI

• Medicinata bara sorabotka me|u lekari so razli~ni

ve{tini i znaewa

• Gubewe na lekarskiot paternalizam (pravo na

vtoro mislewe)

• Ostanatiot medicinski personal se zalaga za timski

pristap so barawe za ednakov tretman so lekarite

• Pro{iruvawe na grupata na lica vo odlu~uvaweto

za zdravjeto na bolniot
RAZRE[UVAWE NA KONFLIKTI

• Nesoglasuvawata mo`at da poteknuvaat od celite

na gri`ata ili na~inite za nivno postignuvawe
• Konfliktite treba da se razre{uvaat na
poneformalen na~in so direktni pregovori me|u licata
• Site koi se vklu~eni vo sporot treba da dadat svoe
mislewe
• Izborot na pacientot ili na negoviot zastapnik e
primaren
• Ako sporot se odnesuva na toa koi opcii da mu se
ponudat na pacientot podobro e da se dadat pogolem broj
opcii
• Ako po eden razumen rok ne mo`e da se dojde do
dogovor toga{ se prifa}a odlukata na lice koe ima pravo
da odlu~uva. Ako e nejasno koj treba da odlu~i toga{ se
bara arbitra`a.
• Ako davatelite na zdravstena za{tita nemo`at da se
dovorat ili ne ja prifa}aat odlukata {to preovladuva kako
CELI NA IZLAGAWETO

Po prou~uvawe na izlagaweto }e mo`ete:

• da opi{ete koi osobini treba da gi ima sekoj lekar

• da opi{ete kakov treba da bide me|usebniot
odnos na lekarite, nivniot odnos so ostanatite
zdravstveni rabotnici i nivniot odnos vo kolektivot kako
celina
• da se prepoznae neeti~ko odnesuvawe na
kolegite, opravdanosta za nivnoto prijavuvawe i na~inot
za razre{uvawe na ovoj vid na odnesuvawe
• da se utvrdat glavnite eti~ki na~ela vo
sorabotkata so drugi lica vo procesot na gri`ata za
pacientite
• da objasnite kako treba da se razre{uvaat
konflikti so drugite davateli na zdravstvena za{tita
PRIMERI OD PRAKSATA
SLU^AJ

D-r T., novonazna~eniot anesteziolog vo

Gradskata bolnica e voznemiren od
odnesuvaweto na glavniot hirurg vo
operacionata sala. Hirurgot koristi zastareni
metodi koi gi prolongiraat operaciite,
predizvikuvaat zgolemena postoperativna bolka,
kako i prodol`uvawe na vremeto za
zakrepnuvawe. Pokraj seto toa, ka`uva i
nevkusni {egi za pacientite, koi{to o~igledno gi
voznemiruvaat sestrite {to mu asistiraat. Kako
pomlad ~len na kolektivot, d-r T., izbegnuva da
go kritikuva li~no ili da go prijavi na nadle`nite
avtoriteti. Vo sekoj slu~aj smeta deka mora
ne{to da stori za da ja podobri sostojbata.