Vse kar ste želeli zvedeti o

OKM, pa si niste upali vprašati

Mojca Z. Dernovšek
 Definicija OKM I
Ponavljajoče se
prisilne misli (obsesije) in/ali prisilna dejanja (kompulzije).

• Obsesivne misli so lastne • Kompulzije so stereotipni

ideje, zamisli, podobe in postopki ali rituali Niso prijetni
impulzi, ki se stereotipno po svoji vsebini, izpolnjevanje
(stalno ene in iste) ne prinese bistvenega olajšanja
pojavljajo v človekovi ali druge koristi.
zavesti. • Namen ritualov je kaj
• Skoraj vedno so po neugodnega preprečiti.
vsebini mučne, • Nesmiselnost ritualov človek
neprijetne in človek se jih prepoznava, upiranje poveča
ne more znebiti. tesnobo.
Povečujejo tesnobo.
 Definicija II
• Obsesije in kompulzije motijo
posameznika, so zanj in za njegovo okolje
nesprejemljive, predstavljajo breme,
povzročajo nelagodje
• Pogosto se ojačajo ob žalovanju in pri
spremembi življenjskih vlog
• Navadno izvajajo rituale doma in jih
skrivajo pred drugimi – se sramujejo
oziroma se bojijo, da bi jih drugi imeli za
“nore”
 Definicija III
• Najpogostejše vsebine so:
– kontaminacija s posledičnim umivanjem
– skrbi, da je kaj narobe in posledično
preverjanje
– stvari v določenem redu in posledično
zlaganje
– agresija oziroma neprimerno vedenje
– seksualne vsebine
O TEM PODROBNEJE KASNJEJE
 Kultura, starost, spol
• Kultura: izključiti kulturno pogojene rituale
• Starost:
– začetek je navadno v otroštvu in ni opaziti
egodistonije, le starši opazijo pri otroku, da je
“počasen” ali pa da ima rituale.
– Vsebina je podobna pri otrocih in pri odraslih.
• Spol – enako pogosta
 Potek
• Začne v otroštvu/adolescenci oziroma pri mlajših
odraslih
– Moški med 6 in 15 letom
– Ženske med 20 in 29 letom
• Postopoma nastaja vse več simptomov
• Potek kronične z izboljšanji in poslabšanji
• Stresni dogodki povečajo simptome oziroma
sprožijo poslabšanje
• 15% ima hujši potek in imajo težave v
vsakodnevnem življenju, 5% ima blag in
epizodičen potek
 Vzroki
Osumljenci:
• Genetski – večja pogostost med krvnimi
sorodniki
• Infekcija – začetek težav po infekciji s
streptokoki
• Spremembe v serotoninskem in
noradrenalisnkem sistemu, zlasti v
amigdalah
 Pogostost
• Ocene pogostosti OKM temeljijo na
raziskavah v populaciji – 2,5% ljudi vsaj
enkrat v življenju izpolni kriterije za to
diagnozo.
• V enem letu naj bi imelo OKM do 0,7%
populacije.
 Podatki iz Slovenije
Razpredelnica 1. Prevalenca nekaterih duševnih motenj v populaciji in dejansko število
bolnikov, ki so zaradi te motnje iskali psihiatrično pomoč v letu 2009. Podatke prikazujemo
za oba spola skupaj.
Duševna motnja Prevalenca v populaciji Pričakovano Dejansko število Odstotek
(1 ) število bolnikov bolnikov, ki je obiskov od
v populaciji leta 2009 pričakovanega
obiskalo števila vseh
zdravnika zaradi bolnikov s to
te motnje diagnozo
Psihotične motnje 1,2% 24 000 10420 43,42
Velika depresija 6,9 138000 13628 9,88
Bipolarna afektivna motnja 0,9 18000 1736 9,64
Panična motnja 1,8 36000 1300 3,61
Agorafobija 2,0 40000 214 0,54
Socialna fobija 2,3 46000 287 0,62
Generalizirana anksiozna motnja 1,7 do 3,4 40000 871 2,18
Specifične fobije 6,4 128000 49 0,04
Obsesivno kompulzivna motnja 0,7 % 14000 434 3,10
PTSM 1,1 do 2,9 40 000 5785 14,46
Somatoformne motnje 4,9 98000 1047 1,07
Hiperkinetične motnje 0,6 12000 1104 9,20
VIR: IVZ RS, Podatki iz računalniško podprtega poročila (ZUBSTAT) Izbrane diagnoze (F in X) kot vzrok za obisk,
ZUBSTAT, sekundarna raven, 2003-2009.

1
Wittchen HU et al. The size and burden of mental disorders and other disorders of the brain in Europe 2010.
Eur Neuropsychopharmacol 2011; 21, 655–79.
 Kje so osebe z OKM
• Ne pridejo do • Pridejo k terapevtu
terapevta (psihiater, (psihiater, psiholog), a
psiholog) ker: imajo napačno
– OKM ni zelo izražena diagnozo, ker:
in ne moti preveč – o simptomih OKM ne
– jim je nerodno, jih je govorijo - ker jim je
sram ali pa se bojijo, nerodno, jih je sram ali
da bodo prepoznani pa se bojijo, da bodo
kot “nori” prepoznani kot “nori”
– O simptomih OKM
govorijo, a jih terapevt
ne prepozna
 Kdaj pomislim na OKM, čeprav
bolnik ne poroča o njih
• Nejasno slabo počutje, zadržan človek, v
zadregi, zelo nezaupljiv, malo pove o sebi
• Počutje se zelo poslabša že po majhnem
odmerku zdravila, a ne pove, kaj je bilo
takooo zelooo slabo
• Poroča o depresiji, pri kateri so izrazite
ruminacije
• Jemlje antipsihotike, ki zmanjšujejo
delovanje serotonina
 Ali morajo vsi ljudje s simptomi
OKM v terapijo?

• Na to vprašanje bomo odgovorili malo

kasneje, ko se bomo poglobili v izraženost
simptomov OKM.
• Najprej pa bomo pregledali v podrobnosti
vsebino OKM
 Simptomi in znaki OKM
• Ločimo jih po
– Vsebini
– Izraženosti

• Telefonski imenik simptomov OKM – sledi

najprej vsebina
 Agresivne obsesije
• Strah pred samopoškodovanjem.
• Strah pred poškodbo drugih,
• Nasilne ali grozljive podobe. primeri
• Strah pred nenadnim izrekanjem • Porezal sebe, če bo ob
nespodobnosti ali žalitev. njemu nož, zato pospravi
• vse škarje in nože v klet
Strah pred početjem česarkoli drugega,
kar osebo spravlja v zadrego*. • Ima slike, kako vrže otroka
• čez balkon
Strah pred delovanjem na podlagi
nehotenega impulza (zabosti prijatelja). • Ima slike, kako vpije in se
• valja po ulici
Strah, da bo kradel/a.
• Impulz, da ga vleče v
• Strah, da bo poškodoval/a druge zaradi globino, v vodo
nepazljivosti (avtomobilska nesreča*)
• Impulz, da bi zapeljal s ceste
• Strah pred tem, da bo odgovoren/a za
nek hudi dogodek (požar, vlom) • Misel, da je odgovoren, če
• se mama ne vrne domov
Drugo
• …
 Obsesije pred okužbami

• Zgražanje nad telesnimi izločki (urin, fekalije, slina).

• Zaskrbljenost glede umazanije ali bacilov.
• Pretirano ukvarjanje z onesnaževanjem okolja (azbest, sevanje,
toksične snovi…) .
• Pretirano ukvarjanje z dejavnostmi gospodinjstva (čiščenje, dolgovi,
…).
• Pretirano ukvarjanje z živalmi (npr. insekti).
• Pretirano ukvarjanje z lepljivimi snovi ali njihovimi ostanki (nalepke)
• Zaskrbljen/a,da bo zbolel/a zaradi onesnaženosti.
• Zaskrbljen/a,da bodo drugi zboleli zaradi vse večjega
onesnaževanja.
• Edina skrb glede posledic onesnaženosti je, kako se bo počutil/a.
• Drugo
 Seksualne obsesije

• Prepovedane ali perverzne seksualne

misli, podobe ali impulzi.
• Zadovoljitev, ki vključuje otroke ali incest.
• Zadovoljitev, ki vsebuje homoseksualnost*.
• Agresivno seksualno vedenje do drugih
(agresivno)*.
• Drugo
 Obsesije zbiranja/varčevanja

• Vsak zadržan predmet ima poseben

pomen oziroma namen (Potrebno
razlikovati med hobiji in ukvarjanjem s
predmeti denarne ali sentimentalne
vrednosti)
 Religiozne obsesije

• Ukvarjanje z bogokletstvom in
svetoskrunstvom.
• Pretirano ukvarjanje z moralo, kaj je prav,
kaj ni.
• Drugo
 Obsesije s potrebo po natančnosti
in simetričnosti

• Obsesije, ki jih spremlja magično mišljenje

(zaskrbljenost, da bo imela mati nesrečo,
če stvari ne bodo na svojem mestu).
• Obsesije brez magičnega mišljenja (da ja
ni kakšne packe na mizi, da je vse
zloženo).
• Drugo
 Mešane obsesije

• Potreba po vedeti ali zapomniti si.

• Strah pred govorjenjem o določenih stvareh
• Strah pred tem, da ne uporabiš ravno prave besede
• Strah pred izgubljanjem stvari.
• Prisilne (nenasilne) podobe.
• Prisilni nesmiselni zvoki, besede ali glasba.
• Moteči glasovi, šumi*.
• Srečne/nesrečne številke.
• Barve posebnega pomena.
• Praznoverni strahovi.
• Drugo
 Somatske obsesije

• Ukvarjanje z boleznijo*.
• Pretirano ukvarjanje z delom telesa ali
zunanjim videzom (dismorfofobija) –
primer – ušesa se bodo spremenila.
• Drugo
Kompulzivno čiščenje/umivanje

• Pretirano ali ritualno umivanje rok.

• Pretirano ali ritualno tuširanje, kopanje,
umivanje zob, osebna nega,…
• Vključuje čiščenje gospodinjskih ali drugih
neživih predmetov in stvari.
• Drugi ukrepi za odstranjevanje ali
preprečevanje stika z odpadki.
• Drugo
 Kompulzivno preverjanje

• Preverjanje ključavnic, gospodinjskih aparatov,

…
• Preverjanje da ni/ali ne bo škodil/a drugim.
• Kontroliranje, da ni ali ne bo škodil/a sebi.
• Kontroliranje, da se nič hudega ni/ne bo zgodilo.
• Kontroliranje, da ni storjena napaka.
• Preverjanje telesnih simptomov.
• Drugo
 Ponavljajoči rituali

• Ponovno branje ali pisanje

• Potreba po ponavljanju rutinskih
dejavnosti (noter/ven skozi vrata,
sedenje/vstajanje iz stola).
• Šepetanje besed, petje, molitev
• Drugo
 Kompulzije štetja
Kompulzije urejanja in razvrščanja
Kompulzivno zbiranje/kopičenje
• Štetje
• Zbiranje različnih stvari
• Stalno pospravljanje, razvrščanje in
pregledovanje
(Potrebno razlikovati med hobiji in ukvarjanjem s
predmeti denarne ali sentimentalne vrednosti
(zbiranje neuporabnih predmetov, kopičenje
starega papirja, smeti,…))
 Mešane kompulzije

• Miselni rituali (drugačni od kontroliranja ali štetja)

• Pretirano delanje seznamov
• Potreba po govorjenju, spraševanju ali potrjevanju.
• Potreba po dotiku, drgnjenju, udarjanje.
• Rituali, ki vključujejo mežikanje ali bolščanje*.
• Misel, da bi lahko poškodoval sebe, druge, bi nastale
hude posledice.
• Ritualizirana vedenja povezana s prehranjevanjem*.
• Vedenja povezana s praznoverjem.
• Trihotilomanija*.
• Druga samo-poškodbena ali samo-škodovalna vedenja*.
• Drugo
 Seznam simptomov
• Kaj je bilo prisotno v
• Obsesije preteklosti
• Kompulzije • Kaj je prisotno sedaj
• Izogibanje – Zelo moteče
– Manj moteče
Ocena izraženosti simptomov OKM
je ključna za določanje terapije
Prisotne obsesije in kompulzije
ocenimo I
• Čas, ki ga človek porabi presega eno uro
– Porabi veliko/malo
• Oviranje
– Precejšnje / majnše
• Stopnja nelagodja
– Velika /manjša
• Zmožnost upiranja
– Uspešno /neuspešno
• Občutek nadzora
– Učinkovit / slab
Prisotne obsesije in kompulzije
ocenimo II
• Uvid v bolezensko naravo –
pretirano, nesmiselno dogajanje
– Popoln / nepopoln
• Izogibanje
– Stalno / ni prisotno
• Negotovost – ne verjame
– Močna / šibka
• Patološka odgovornost –
občutki krivde
– Močna / šibka
• Počasnost - moti pozornost
– Izrazita / neopazna
• Patološka dvomljivost
– Močna / šibka
 Pridružene težave I
• Zaradi izogibanja je moteno vsakodnevno
delovanje
• Nespečnost
• Zlorabe substanc, da se omili nelagodje
• Stalno obiskovanje zdravnikov in
preiskave zaradi hipohondričnih obsesij
• Težave s kožo zaradi nenehnega
umivanja
 Pridružene težave II
• Depresija
• Anksione motnje – katerakoli
• Motnje hranjenja
• Osebnostne motnje
• Sindrom Tourette – tiki
• Shizofrenija
 Diferencialna diagnoza
• Depresija
• Anksione motnje – katerakoli
• Motnje hranjenja
• Osebnostne motnje
• Sindrom Tourette – tiki
• Shizofrenija
• Hipohondrična motnja
Zdravljenje
 Zdravila
• Antidepresivi
– iz skupine zaviralcev ponovnega privzema
serotonina – sertralin, paroksetin, fluoksetin,
fluvoksamin, citalopram, escitalopram
– iz skupine zaviralcev ponovnega privzema
noadrenalina in serotonina – venlafaksin,
duloksetin, tricikliki
• Antipsihotiki – zlasti risperidon, olanzapin,
kvetiapin, aripiprazol
• Benzodiazepini – čim manj, klomipramin
 Shema za terapijo s sertralinom –
kot primer

• Titracija je lahko hitra (4 dni) ali počasna (14 dni)

• Postopno dvigovanje odmerka po 25 mg na 4 do
14 dni do 200 mg dnevno
• Počakamo 6 do 8 tednov na odmerku 200 mg
dnevno
• Če ni izboljšanja – dvigujemo odmerek po 25 mg
na 4 do 14 dni do 500 mg
 Hitrost titriranja 75
Izraženost
mg
simptomov (%)
140

120

100

80 hitro
60 počasi

40

20

0
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23
75
25 Dnevi mg
mg 50
mg
 Pravi odmerek - ob povišanju
Izraženost
odmerka ni več poslabšanja
simptomov (%)
120

100

80

60

40

20

0
1 2 3 4 5 6 7 8
75
Tedni mg
 Psihoterapija
• Kognitivno vedenjska terapija – zlasti
soočanje v primeru izogibanja, tehnike
preusmeritve misli za vzpostavljanje
nadzora nad simptomi, povečevanje
asertivnosti
• Suportivna terapija – iskanje odgovorov na
vprašanja – zakaj jaz, zakaj zdaj, kako je z
mojo samozavestjo, kaj bo z menoj
 Druge oblike pomoči
• Psihoedukacija – to se gremo sedaj
• Izboljševanje psihofizične kondicije
Hvala za pozornost