SKALI I SKALI[EN PROSTOR

ARHITEKTONSKI PRINCIPI

ARHITEKTONSKI PRINCIPI

Oblikot na skalite i skali{niot prostor voobi~aino e vo direktna me|

uzavisnost so nivnite funkcionalni karakteristiki i go definira celinskoto
poedine~noto zna~ewe na skalite vo sklopot na arhitektonskata
dispozicija na ostanatite funkcionalni sodr`ini vo eden objekt.
 ARHITEKTONSKI PRINCIPI

Pri proektirawe na skali arhitektot mora da gi po~ituva slednivi osnovni

pretpostavki:

Dvi`eweto po skali mora da bide maksimalno bezbedno i vo najrazli~ni

uslovi i vo uslovi na dnevno ili ve{ta~ko osvetluvawe.
Da se ovozmo`uvat ednostavni komunikacii.
Ogradata de e vo funkcija na primarna bezbednost
Da bidat izdr`livi pri pri podolg period na koristewe i otporni na abewe.
Da mo`at lesno da se odr`uvaat.
 ARHITEKTONSKI STANDARDI

ARHITEKTONSKI STANDARDI

Sekoj javen objekt od eden ili pove}e kata mora da sodr`i najmalku
eden napolno odvoen skali{en prostor - skali od nesogorliv material.
Da se izraboteni od masivni zidovi, vo poseben prostor i da imaat
armirano betonski tavan ili od materiljal nesogorliv.
Da odat neprikinato do tavanski prostor
Da se taka postaveni i izgradeni, {to vo slu~aj na po`ar podolgo vreme
da se koristat i odr`avaat
Lesno da se pristapi od ulica ili od dvor
Dovolno da se osvetleni i provetreni. Isklu~ok mo`e da se odobri
nadle`niot grade`en organ samo so posebno ekonomsko obrazlo`eno
re{enie
 ARHITEKTONSKI STANDARDI

 Niedna prostorija za prestoj ne smee da bide oddale~ena pove}e od

30 m. od skali{niot prostor.
 Tavanskite i podrumskite vrati kaj skalite morat da bidat za{titeni od
ogan.
 Glavnite skali kaj objekti na kat i ednofamilijalni objekti vo niza -
mo`at da bidat izvedeni od drvo.
 Sporednite skali se izveduvaat po potreba. Kaj ednokatni objekti vo
niza mo`e da bidat izvedni od drvo, no morat da se izolirani od
tavanot so ognootporen zid i so vrati za{titeni so obloga od
ognootporen materijal. Ako skali{niot krak zavr{uva so odmorali{te
(podest) pred vlezot na tavan, podestot treba da se izvedi od
nesogorliv materijal
 ARHITEKTONSKI STANDARDI

 Kaj objekti so dva ili pove}e kata, sporednite skali mora da bidat od
nesoogorliv materijal i mora da odat do posledniot kat.
 Glavnite skali kaj objekti na kat i ednofamilijalni objekti vo niza -
mo`at da bidat izvedeni od drvo.
 Sporednite skali se izveduvaat po potreba. Kaj ednokatni objekti vo
niza mo`e da bidat izvedni od drvo, no morat da se izolirani od
tavanot so ognootporen zid i so vrati za{titeni so obloga od
ognootporen materijal. Ako skali{niot krak zavr{uva so odmorali{te
(podest) pred vlezot na tavan, podestot treba da se izvedi od
nesogorliv materijal. Kaj objekti so dva ili pove}e kata, sporednite
skali mora da bidat od nesoogorliv materijal i mora da odat do
posledniot. kat.
 ARHITEKTONSKI STANDARDI

 Skali{nite prostorii ne smee da slu`at za provetruvawe na drugi

prostorii, i ne smeat da imaat nikakvi otvori osven na vlezni vrati,
otvori za digalki i otvori za skali{ni prostorii.
 Skalite za podrum ili suteren mora da bidat izvedni od nesoogorliv
materijal. Ovie skali ne mo`e da bidat odvoeni od zgradata. Ako
skalite za podrum se prodol`eni na glavnite skali, tie mora da se
odvoeni so vrata.
 Direkten vlez vo vizba od ulica ne se dozvoluva. Vleguvaweto vo
podrumot, po vozmo`nost, treba da obezbedi od dvor.
 ARHITEKTONSKI STANDARDI

 Glavnite skali moraat da imaat odmorali{te pome|u katovite ako

katnata viso~ina e pogolema od 3 metri. Pri promena na pravec
{iro~ina na odmorali{teto mora da bide ista so {iro~inata na krakot.
 Korisnata {iro~ina na skali{niot krak i korisnata {iro~ina na izlezot
od skali{niot prostor kaj stanbenite zgradi od prizemji i kat 110 sm.
Kaj drugi stanbeni objekti pogolemi od prizemji i kat 120 sm. Kaj
sporednite skali, kaj skali koi vodat na tavan, koj ne namenite za
`iveewe ili za upotreba i kaj skalite za podrum, korisnata povr{ina na
skali{niot krak mo`e da iznesuva najmalku 90 sm.
 ARHITEKTONSKI STANDARDI

 Kaj glavnite skali agolot na ka~uvaweto po pravilo ne smee da bide

pogolem od onoj koj se dobiva koga viso~inata na skalnikot iznesuva
17 sm. A {iro~inata e 29 sm. A kaj sporednite skali iznesuva 19 sm. A
{iro~inata 25 sm.
 Ako na tavanot postojat stanovi, ili del od stan, viso~ina na skalnikot
mora da se zemi ako kaj glavnite skali, za edno familijarni zgradi so
prizemje ili kat, mo`at da se usvojat merki von ovie propisi, dokolku
ne se zgrozuva sigurnosta na ka~uvaweto i slegnuvaweto.
 ^ista viso~ina za minuvawe pod skali i odmorali{teto mora da
iznesuva najmalku 210 sm.
 ARHITEKTONSKI STANDARDI

 Skali{nite kraci so pove}e od tri skalnici moraat da imaat na

slobodniot kraj sigurna za{tita ograda so viso~ina od 90 sm. a
izvitkanite skali osven ogradata moraat da imaat rakofatki za
pridr`uvawe.
 Ako na tavanot postojat stanovi, ili del od stan, viso~ina na skalnikot
mora da se zemi ako kaj glavnite skali, za edno familijarni zgradi so
prizemje ili kat, mo`at da se usvojat merki von ovie propisi, dokolku
ne se zgrozuva sigurnosta na ka~uvaweto i slegnuvaweto.
 Nepokrienite nadvore{ni vlezni skali ne smeat da imaat pove}e od 9
skalnici i morat da bidat masivni.
 Slobodno nose~kite skalnici ne smeat da se izveduvaat od priroden
kamen neotporen na ogan.
 ARHITEKTONSKI STANDARDI

 Pomo{nite skali za vrska na poodelni rabotni prostorii najmnogu za

dva kata morat da bidat so {iro~ina od 75 sm. i da se izvedeni od
lesna konstrukcija.
 Site objekto so pogolema viso~ina od prizemji + 4 kata, smetaj}i go i
me|ukatot kako polna kat, osven skalite, mora da sodr`at i digalki
(liftovi).
 Skalnici kaj glavnite skali mora da imaat polni ~ela. Isklu~ok se
dozvoluva kaj internite skali i kaj objektite za specijalna namena.
 PODELBA NA SKALI

POLO@BA NA SKALI VO ODNOS NA OBJEKTOT

Nadvore{ni skali, koi mo`at da bidat vlezni za objektot, da povrzuvaat

katovi kaj industriski, i javni objekti a se nao|aat nadvor od gabaritot na
objektot.
Vnatre{ni skali, koi gi povrzuvaat katovite, a se nao|aat vo sklop na
gradbata na objektot.
 PODELBA NA SKALI

VO ODNOS NA MESTO VO ZGRADA

Glavni skali, preku koi se opdviva glavniot promet

Interni skali (skali vo stan), koi moe da bidat vo vnatre{nost vo stanot
Eta`ni skali, koi gi povrzuvaat eta`ite
Podrumski skali, koi go povrzuvaat podrumot
Tavanski skali
 PODELBA NA SKALI

SPORED BROJ NA KRAKOVI

Ednokraki
Dvokraki
Trokraki
^etvorokraki
Pove}ekraki
 PODELBA NA SKALI

SPORED OBLIK

Pravi
Dvokraki pod agol
Zavojite lu~ne
Spiralni
Spiralni sa vretenom
Kombinirani
 PODELBA NA SKALI

SPORED KONSTRUKCIJA

Skalici koi nalegnuvaat na potporni zidovi, gredi ili tetivi

Konzolni skali - vkle{teni na edna strana, a slobodni na drugata.
Skalnici koi nalegnuvaat na armirano betonski plo~i
 PODELBA NA SKALI

SPORED OTPORNOS NA PO@AR

Skali so sogorliv material

Skali so nesogorliv material
Skali so specijalna za{tita od ogan
 PODELBA NA SKALI

SPORED NAKLONOT NA KA^UVAWETO

Pampi 10 - 150
Skalisti ramni do 200
Skali nadvore{ni do 240
Skali najpogodni za stanbeni objekti do 300
Najstremni skali za stanbeni zgradi do 400
Podrumski i tavanski skali do 450
Lestvici do 750
Vertikalni digalki (liftovi) do 900
Podvi`ni skali (eskalatori) do 300
 PODELBA NA SKALI

SPORED MATERIJAL OD KOI SE GRADI

1. Skali od tula

Se izveduvaat naj~esto kako nadvore{ni skali kako pristapni vo stanbeni

objekti, javni i drugi objektiili vo sklop na parkovi, hortikulturni
re{enija. Za izveduvawe na vakvi skali treba da se upotreben:

Dobro pe~ena tula,

Otporna na smrznuvawe.

Oblikuvawe na skalite se vr{i so redewe na tulite po {iro~ina ili na kant

vo cementen malter.
 PODELBA NA SKALI

2. Skali od kamen

Poradi svoete dobri svojstva i prirodna ubavina kamenot vo istorisko

arhitektonsko minato, a i denes, se upotrebuvaat za izvedba na
nadvore{ni i vnatre{ni skali. Izveduvaweto mo`e da bide od:

Plo~esti kamen obraboten, poluobraboten ili neobraboten

Celi kameni blokovi, razli~no profilirani i oblikuvani polo`eni na
samata nabiena zemja.
Kameni blokovi polo`eni na nosivi gradi ili tetivi armirano betonski ili
~eli~ni.
 PODELBA NA SKALI

 Kameni blokovi polo`eni na nosiva armirano betonska plo~a, vo

cementen malter.
 Konzolni kameni skalnici.

So ogled na poznatite karakteristiki na kamenot kako material - slab

otpornost na pritisok i svitkuvawe .

Skalnici izvedeni od kamen imaat ograni~en raspon od 120 do 150 sm.

Konzolni skali od kamen se propi{uva minimalna debelina na
skali{nite zidovi od 38 sm. i tie trba dovolno da se optovareni, za da
ne dojde do prevetruvawe. Skalnici se vkle{tuvaat vo zidot od 20 do
25 sm. Ili pocela negova debelina.
 PODELBA NA SKALI

3. Skali od beton

Betonski skali se izveduvaat, vo izvesni slu~ai, zamenuvaj}i gi kamenite

skali i skali od tula, ako za toa postojat konstruktivni uslovi. Poradi
poznatote osobenost na betonot, betonskite skali mo`e da se
upotrebuvaat vo slu~aj koga po cela svoja skali{na dol`ina imat potpor
od nabiena zemja i sl. Vakvi skali naj~esto se izvedeni kako nadvore{ni
pristapni, vo otvorena gledali{te vo:

Sportski tereni
Vnatre{ni skali izvedeni na armirano betonska plo~a.
Betonskite skali mo`at da bidat prefabrikuvani ili lieni na lice mesto i
razli~no oblikuvani i obraboteni.
 PODELBA NA SKALI

4. Skali od armiran beton

Vo uslovi na primena na armirano-betonski konstruktiven sistem,

soglasno propisite, najdobro e skalite da se izveduvaat od armirano-
betonski platna, osobeno ako stanuva zbor za dvokraki skali ili skali so
eden ili pove}e me|upodesti.

Vo pogled na gradbenata tehnologija armirano betonskite skali pokraj

toa mo`at da se izvedeni kako lieni na lice mesto (lieni edno vremeno so
izvedbata na osnovniot konstruktiven system na objektot), mo`at da se
izveduvaat i kako polumonta`ni ili monta`ni skali.
 PODELBA NA SKALI

5. Skali od ~elik

Vo odredeni slu~ai, takvi skali mo`at da se proektiraat i vo kombinacija

so armiran beton. Zaradi specifi~nost na ova problematika i fizi~kite
mehani~kite svojstva na ~elikot kako grade`en materijal; posebno
vnimanie treba da se obrne na propisite za za{tita od po`ar.

Ovoj vid na konstruktiven sistem za izvedba na skali se pove}e se

primenuva vo svetot kade {to mo`e da se postigne visok stepen na
oblikuvawe, efikasnost i brzina vo gradeweto.
 PODELBA NA SKALI

6. Skali od drvo

Skalite mo`at da se izveduvaat od drvo osobeno ako primarniot

konstruktiven sistem na objektot izveden od drvo. Vo odredeni situacii
toa e mo`no i vo kombinacija so drugi sistemi na gradba naj~esto kaj
individualni ku}i, pomali objekti ili vo objekti kade dopolnitelno se vr{i
nekakva lokalno rekonstrukcija, izvedba na enterieri i sl.
 OPIS NA ELEMENTITE NA SKALI

OSNOVNI ELEMENTITE NA SKALI

1. Skali{niot prostor

Pretstavuva otvoren, delumno zatvoren ili napolno zatvoren prostor, vo

koj se smesteni skali{nite kraci i podesti. Ovoj prostor mo`e da bide vo
sklop na gabaritot, ili nadvor od nego, kako poseben arhitektonski
funkcionalen element.

2. Skali{niot krak

E oformen od razli~en broj skali, vo zavisnost od toa dali skalite se

tretirani kako ednokraki ili pove}ekraki.
 OPIS NA ELEMENTITE NA SKALI

3. Odmarali{teto podestot

Pretstavuva ramna povr{ina, koja se javuva kaj pove}e kraki skali, kade
se prikinuva ka~uvaweto po kosite skali{ni kraci i slu`i za odmorawe.
Razlikuvame me|ukatno i katno odmorali{te. Kaj pove}ekraki skali,
odmorali{teto se praktikuva da se postavi najve}e 15 - 16 skalnici.
 OPIS NA ELEMENTITE NA SKALI

4. Prostor pome|u skali{nite kraci

Vo zavisnost od oblikot i konstrukcijata na skalite, a isto taka i od

namenta na toj prostor (postavuvawe na liftovi), vidot i tipot na ogradata,
potrebata od osvetluvawe na skali{niot prostor, {iro~inata pome|u
kracite mo`e da bide razli~na. kako minimalna se zema 10 - 20 sm. Me|
utoa vo izvesni slu~ai ovoj prostor mo`e i da ne postoi.
 OPIS NA ELEMENTITE NA SKALI

5. [iro~ina na krak

Se smeta rasojanieto pome|u zidot i slobodniot obraz na skalnikot. Vo

slu~aj na slobodno postaveni skali vo prostor, {iro~inata na krakot se
smeta kako rasojanie pome|u dvata slobodni obraza.
 OPIS NA ELEMENTITE NA SKALI

6. Odnata linija

Pretstavuva zamislena linija na dvi`ewe po skali{nite kraci, koja naj~esto

se zamisluva deka pominuva vo sredinata na skali{niot krak. Vo
zavisnost od oblikot na skalite (pravi, polukru`ni, izvitkani, spiralni ili
pol`avesti) odnata linija mo`e da se zamisli deka e na rastojanije od 45
do 60 sm. Od vnatre{nosta, odnosno nadvore{nata strana na skali{niot
krak.
 OPIS NA ELEMENTITE NA SKALI

7. Nagazi{ten a skalnik

Pretstavuva horizontalna povr{ina na skalnikot po koja se odi. [iro~inata

na nagazi{teto e rasojanie pome|u dve ~ela od skalnici.

8. Viso~inata na skalnikot

Pretstavuva vistinska razlika od edna do druga nagazna povr{ina.

 OPIS NA ELEMENTITE NA SKALI

9. Dol`ina na skalnik

Pretstavuva rasojanieto od zidot do nadvore{niot obraz na skalnikot, {to

glavno, se sovpa|a so {iro~inata na skali{niot krak.
 DIMENZIONIRAWE NA SKALI

DIMENZIONIRAWE NA SKALI

Visina na skalnik spored standardi

Nadvore{ni vlezni skali 14 - 16 sm.

Skali vo teatri 16 sm.
Skali vo u~ili{te i javnite objekti 16 - 17 sm.
Skali vo stanbenite objekti 17 - 18 sm.
Sporedni skali do 20 sm.
Podrumski i tavanskite skali do 22 sm.
 DIMENZIONIRAWE NA SKALI

1. Normalni skali:

Dimenziite na eden skalnik - viso~inata h a {iro~inata b moraat da bidat

vo pravilen soodnos. Za odreduvawe na pravilen odnos se koristi
poznatoto iskustvo deka kaj vozrasen ~ovek dol`inata na eden ~ekor
iznesuva 61- 63 sm odnosno zakosenost na skali{niot krak od 30 - 450 se
vr{i spored formulata: 2V+[=61-63 sm.

2. Blagi skali:

Dimenzioniraweto na blagi skali ili skali so skalnici ~ija viso~ina e

pomala od 13 sm odnosno zakosenost na skali{niot krak od 20 - 250 se
vr{i spored formulata: V+[=47-48 sm.
 DIMENZIONIRAWE NA SKALI

3. Stremni skali:

Dimenzioniraweto na stremni skali pri {to zakosenosta na skali{niot

krak e vo opseg od 45 - 750 se vr{i spored formulata: V 8* [=500 sm.

4. Kru`ni skali:

Dimenzioniraweto na radiusite na kru`ni skali se vr{i soglasno so

formulata: R=O/2P. Kade O e obimot na presmetanata dol`ina na
skali{niot krak dobiena kako zbir od naneseni {iro~ini na site skalnici
dol` odnata linija zaedno so onaa (onie) na polupodesnite. P 3.14
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

SKALI IZVEDENI OD A.B. KONSTRUKCIJA

Vo zavisnost od sistemot na gradewe, armirano betonskite skali mo`at da

bidat izvedeni kako:

1. Op{ti karakteristiki za ovie skali se:

Skali izvedeni na lice mesto

Polumonta`ni skali
Monta`ni skali
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

1.1. Skali izvedeni na lice mesto

Izveduvaweto na skalnicite mo`e da bide ili posebno, po izveduvawe na

nosiviot del (nosiva armirano betonska plo~a), ili zaedno, kako
nazap~ena plo~a. Profilacija na skalnicite se postignuva so dopolnitelna
obrabotka so razli~ni grade`ni materijali. Dimenzioniraweto na
konstruktivnite delovi na skalite se vr{i po stati~ki pat, a debelinata na
kosata armirano betonska plo~a se prepora~uva da bide min. 8 sm.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

1.2. Polumonta`ni skali

Naj~esto kalnicite se prefabrikuvani so razli~ni formi i oblici, dodeka

nosivata konstrukcija (plo~a ili gredi) se lijat na lice mesto. Ovie skalnici
naj~esto finalni obraboteni i se stavaat vo sloj od cementen malter vrz
nosivata konstrukcija.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

1.3. Monta`ni skali

Ovie skali napolno se monta`ni, duri i nosivata konstrukcija (plo~a ili

gredi) i skalnicite se prefabrikuvani na gradili{te ili vo fabrika. Spored
toa, na gradili{te se vr{i smo montirawe, kade spojuvaweto na
elementite se vr{i so zavaruvawe na prethodno postaveni ankeri ili so
zalivawe na prethodno postaveni le`i{ta i zglobovi.

Vo sistemite na industriskata prefabrikacija i monta`a oformuvaweto na

skali{nite prostorii mo`e da bide od napolno prefabrikuvani skali{ni
kracii podestni plo~i.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

2. Konstruktivni re{enija na skali{nite prostori kaj armirano -

betonski skali:

Vo konstruktivnite re{enie skalite mo`e da bidat:

Skalnici kraci koi nalegnuvaat na podestni gredi a podestite se nosat na

nosivi zidovi ili gredi.
Skalnici potpreni na edna strana na nosiv zid (ili greda) a od druga na
nadol`eni gredi koi se potpiraat na podestni gredi.
Skalnici potpreni od dveti strani na nazap~eni gredi ili tetivi, koi gi
nosat podestni armirano betonski gredi.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

 Skalnici ili skali{ni kraci koi se noseni od edna sredna armirano

betonska greda, {to e potporena na podestna greda ili na nosiv zid.
 Skali{ni kraci izvedeni kako kolenesti plo~i potpreni na gredi ili
zidovi.
 Kozolni skalnici ili skali{ni kraci vkle{teni od edna strana vo zid, a od
drugata slobodni.
ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI
ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI
ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

3. Zavr{na obrabotka:

Pod obrabotka na skali i skali{ni prostori podrazbirame postavuvawe

zavr{en sloj na nagaznata i ~elnata povr{ina na skalnici i finalna
obrabotka na zidnite i podnite povr{ini na skali{niot prostor.

Stepenot na obrabotka zavisi od vidot na objektot, zna~eweto i polo`bata

na skalite vo prostorot (glavni, sporedni, pristapni, nadvore{ni i
vnatre{ni).
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

Kako materijali koi se upotrebuvaat za ova namena mo`at da bidat

zameni vo predvid:

Cementna mazilka
Teraco
Kerami~ki plo~ki
Plo~ki
Linelium
Guma
Tekstilni presleki
Drvo
Plastika
Metalni plo~ki
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

Oblagaweto na ovie materijali na ~elnata i nagazenite povr{ini mo`e da

bide od istoroden material ili da se pravat kombinacii.

Najosetlivi to~ki koi se izlio`eni na tro{ewe se rabotite pome|u ~elnata i

nagazenata povr{inia, za koja cel tie posebno se za{tituvaat so:

Metalni lenti
Plasti~ni lenti
Gumeni tvrdo presuvani lenti
Drveni lajsni tvrdo drvo
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

4. Ograda:

Ogradata slu`i kako za{titan a slobodnata strana na skali{nite kraci, a

istovremeno i poma|a pri ka~uvaweto i slegnuvaweto, {to e mnogu va`no
za specifi~ni objekti ({koli, bolnici, domovi za starci) i dr.

Nejzinata obrabotka mo`e da bide razli~na po oblik, konstrukcija i

materijal. Naj~esto se izveduva od `elezni, mesingani, bronzeni,
aluminski i dr. vid metalni pra~ki, kako i od drvo, tula, beton, kamen i
nivni kombinacii.

Ogradata treba da bide dovolno cvrsta, sigurna i dobro ankeruvana vo

skali{nite kraci ili skalnicite.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

Kaj ogradata razlikuvame: Nosiv del (nosiv kostur) naj~esto e od metal

ispolniot del se vr{i so metalni pra~ki na rasojanie od 12 - 15 sm.
drvenite {tici, talpi, stakleni plo~i, armirano staklo, plasti~ni ili azbestni
cementni plo~i. Rakofatka naj~esto e drvena, metalna ili plasti~na.
Nosiviot kostur mo`e da se ankeruva odzgore na skali{niot krak ili
skalnicite (na minimalno rastojanie od 6 sm. od nadvore{niot rab na
skalnikot) ili strani~no.

Od sigurnosni pri~ini se prepora~uva visinata na ogradata da bide od 80

- 100 sm. naj~esto 90 sm.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA A.B. SKALI

Vo objekti so spesifi~en karakter ili pri posebni barawa se izveduvaat

dvojni rakofatki za postari lica i deca koi se nao|at na ista strana, a na
razli~na viso~ina.

Za skali so pogolema {iro~ina, kako i za objekti so pogolema frekfencija

na dvi`ewe, osven strani~nata ograda, mo`e da se predvidi i ograda od
strani~nite zidovi, koj go olesnuva ka~uvaweto i pretstavuva izvesna
za{tita na skali{nite zidovi od udar i ne~istotija.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA ^ELI^NI SKALI

SKALI IZVEDENI OD ^ELI^NI KONSTRUKCIJA

Poradi specifi~nosta na ovie skali imaat posebna primena.

Na~esto se upotrebuvaat kako:

Skali vo industriski i javni objekti

Skali vo trgovski objekti
Pomo{ni skali poretko vo stanbeni objekti
Protiv po`arni skali
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA ^ELI^NI SKALI

1. Op{ti karakteristiki za ovie skali se:

Barat posebna za{tita od po`ar.

Izlo`eni na agresija od korozija
Naj~esto se izveduvaat od ~elik, a poretko od lieno `elezo.
Kako nadvore{ni skali, tie mo`at da imaat uloga naj~esto kako po`arni
skali, za brza evakuacija na lu|e von objektot.
Oblikot na ovie skali mo`e da bie ist kako i oblicite na drvenite ili
masivnite armirano betonski skali.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA ^ELI^NI SKALI

2. Konstruktivni re{enija na skali{nite prostori kaj ~eli~nite skali:

Nosivata konstrukcija, glavno ja formiraat nosevi tetivi od najrazli~ni

profili. Skalnici mo`e da bidat izvedni od: drvo, metal i ~eli~ni limovi

Tie mo`at posredno ili neposredno da nalegnuvaat na nosivite tetivi ili

vertikalni nosivi elementi kaj pol`avite ili vretenecti skali. Neposredno
izvedeni skalnici se onie, koi kako oblikuvani i profilirani elementi
(zaedno so ~elo i nagazna povr{ina) se zavaruvaat na strani~ni ili
centralni gredi - tetivi.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA ^ELI^NI SKALI

Posredno izvedeni skalnici se onie za koi prethodno se izveduvaat

potpori (horizontalni i vertikalni), spoeni so ~eli~nite tetivi. Na vakvi
formiranite potpori se postavuvaat ili samo nagazni povr{ini bez ~ela ili
so ~ela
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA ^ELI^NI SKALI

3. Zavr{na obrabotka:

Guma
Drvo
Linoleum
Tapisoni
Tekstilni preselki i dr.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA ^ELI^NI SKALI

4. Ograda:

Ogradata mo`e da bide oblikuvana i izvedena isto kako i kaj masivnite

armirano betonski skali, vodej}i smetka za arhitektonsko - estetskite
momenti. Ovde e mnogu va`no izborot na materijalite za ograda da bide
vo kompozicionen sklad vo skalite i skali{niot prostor.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA DRVENI SKALI

SKALI IZVEDENI OD DRVENA KONSTRUKCIJA

Poradi poznatite karakteristiki na drvoto, ovie skali imaat ograni~ena

primena, pove}e kako sporedni otkolku kako glavni skali. Na~esto se
upotrebuvaat kako:

Skali vo mali stanbeni objekti

Interni skali vo biroa, rabotni prostorii i sl.
Vo javni objekti restorani barovi i sl.
Tavanski skali
Vo stopanski objekti
Vo planinski ugostitelski objekti
Vo objekti gradeni od drvo
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA DRVENI SKALI

1. Op{ti karakteristiki za ovie skali se:

Lesno se obrabotuvaat i se izveduvaat vo razli~ni formi

Lesni i po te`ina
Ednostavno montirawe
Trajnost relativno e ograni~ena
Izlo`eni se zna~itelno pove}e na o{tetuvawe od tro{ewe, otkolku
masivnite skali
Slabo otpornost na po`ar
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA DRVENI SKALI

Poradi nepostojanosta na vlaga, ne smeat da se upotrebuvaat vo vla`ni

prostorii kako nadvore{ni skali i sl. Do kolku drvenite skali se
upotrebuvaat kako glavni, mo`at da bidat za{titeni od po`ar. Za{titata od
dol`anata strana so postavuvawe nositel na malter i malteresuvawe.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA DRVENI SKALI

Za izrabotka na drveni skali i poodelni nivni konstruktivni elementi se

upotrebuvaat slednivi vidovi drvo:

Za tetivi (maski), ~elni {tici od skalnikot naj dobro e da se upotrebi bor
i smreka.
Za nagazna povr{ina najdobro e dabov drvo (hrastovina).
Za elementi koi se vitkaat (delovi od tetivi - maski), najdobro e dabov
drvo.
Za ograda najdobro e da se upotrebi dabovo drvo, bukovina, orev, brest
ili bor.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA DRVENI SKALI

2. Konstruktivni re{enija na skali{nite prostori kaj drvenite skali:

Re{avaweto na skali{niot prostor sekoga{ usloveno od negovata

dimenzija, oblik, vidot i formata na skalite, kako i od izrabotniot
konstruktiven sistem na objektot.

Bidej}i prenesuvaweto na tovari od skalite se vr{i preku tetivite

(maskite), tie mora da nalegnuvaat na podesnite gredi, koi od svoja
strana se potpiraat na strani~ni zidovi

Ova poka`uva deka re{avaweto na podesti se vr{i so horizontalno

postaveni gredi, na koi se izveduva pod i plafon od drvenite {tici
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA DRVENI SKALI

Za razli~ni oblici na skali (ednokraki, dvokraki, dvokraki edno naso~eni,

dvokraki dvonaso~eni, izvitkani i dr. dadeni se varijanti konstruktivni
re{enija za kracite i podestite.

Vo konstrukcijata na drvenite skali razlikuvame:

Skali so polni gredi.

Senda~esti skali
Skali od talpi so tetivi
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA DRVENI SKALI

3. Zavr{na obrabotka:

Zna~eweto i polo`bata na drvenite skali vo prostorot }e zavisi i na~inot i

obrabotkata na skalite i skali{niot prostor. Samiot fakt {to drvoto ima
dobri estetski i arhitektonski kvaliteti vo pove}e slu~aji drvenite skali
posebno ne se oblagaat so drugi materijali, kako bi do{la do izraz
strukturata na materijalot.

Od estetski funkcionalni potrebi ~esto patio vie skali se oblagaat so takvi

materijali koi pridonesuvaat za podobro vklopuvawe vo enterierot, kako
i za re{avawe na akusti~niot problem (tropewe po skalitepri odewe,
tro{ewe, ~kripawe) i dr.
 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA DRVENI SKALI

Naj~esto se oblagaat nagaznite, a poretko i ~elnite povr{ini i pritoa vo

obzir doa|aat slednivi materijali:

Guma
Linoleum
Tapisoni
Tekstilni preselki i dr.

Takvi materijali se lepat, ili se kovat na drvenata nagazna povr{ina.

 ARHITEKTONSKA KONSTRUKTIVNA ANALIZA NA DRVENI SKALI

4. Ograda:

Ogradata kako za{titen element kaj drvenite skali naj~esto e drvena, a

isto taka i nosiviot kostur i rakofatkata se izveduva od razli~no
profilirani i dekorativno obraboteni drveni elementi

Vo praktikata sretnuvame polni drveni ogradi oformeni kako dlaborez,

polni panel plo~i vmetnati vo nosivi stolbovi, a i kombinacija na metal i
drvo.