PRITISOK I ZATEGNUVAWE

Aksijalni napregawa

F2 
a lim dF  p
F1 dA
II
I a
dA  0
F3
a
Fn I dA elementarna povr{ina
a
dF elementarna sila
dA Fn
p napregawe
s

  l
p t
l
F F F
Dl p   dilatacija
l A l dol`ina na stapot, [m]
l izdol`uvawe, [m]
F F skratuvawe
F F sila [N]
z 
l Dl A A povr{ina [m]
SMOLKNUVAWE I TORZIJA

Deformacii pri smolknuvawe

F I F I
A B A B

C D C D
II F II F

tg   m s    E
C C1 D D1 h 2  (1 )
m m E
G s   G
a 2  (1  )
h
s  F / A  relativno lizgawe
m apsolutno lizgawe
G modul na lizgawe
A B G = 0.4 E  = 0.3
 R Mt
r Mt Mt Mt l
O Q g u  r 
e Io Wo Io G
a
Mt c
Mt moment na torzija
g Io polaren moment na inercija na
g1 l popre~niot presek
 agol na usukuvawe
l dol`ina na delot izlo`ena na usukuvawe


ge l r  r
O1 
  
ac l 1 R  1 R
f b

Deformaciite pri torzija se javuvat vo vid na agol  na usukuvawe na polupre~nikot R na

popre~niot presek, t.e. toa e rotacija na eden popre~en presek po odnos na drug popre~en
presek na stapot na rastojanie l.
SVITKUVAWE
^isto svitkuvawe Mx Mx
X  y X 
+M -M Ix Wx
A B
n n
Ix ekvatorijalen moment na inercija vo odnos
na oskata x,
A1 B1 Wx aksijalen moment na inercija,
x rastojanie od neurtalna oska,
y rastojanie od te`i{na oska.
Svitkuvawe od sili
Mz
 x
Iy
Qz S

Iy 
Qz transferzalna sila,
S stati~ki moment na inercija,
S = 0 vo najodale~enite to~ki = 0
Iy ekvatorijalen otporen moment na inercija,
Smax na neutralnata oska max
 {irina na popre~niot presek na mestoto na
 = const
razgleduvawe normalen na pravecot na Qz.
KONTAKTNI NAPREGAWA
Se javuva na dopirnata povr{ina od dva ma{inski dela koj eden sprema drug se pritisnati so
nekoja sila. Se razlikuvat dva vida na kotaktni napregawa:
 dva ma{inski dela se dopirat po kone~ni povr{ini vo optoverena i
neoptovarena sostojba
 dva ma{inski dela se dopirat vo edna to~ka i vdol` edna linija vo neoptovarena sostojba, a
vo optovarena sostojba se dopiraat po edna mala povr{ina nastanata poradi lokalnata
deformacija na mestoto na dopirot.

F
p
A
SLO@ENI NAPREGAWA
Slo`eno napregawe nastanuva kako kombinacija na dve isti ili pove}e osnovni napregawa.

z s [ z ]

[ z ] [ s ]
1  zv   sz   0  s 0 
[ s ]

 2  [ ]
(
[ ]
)  ( )2  1
[ ] v    0 
2 2
0  []  0.58 []
[]
NAVOJ I NAVOJEN PAR
Navojniot par e sprega na dva
ma{inski elementi ostvarena so
posredstvo na navoj.
Kru`na cilindri~na navojnica e
prostorna kriva linija koja ja
opi{uva edna to~ka pri kru`no
navojno dvi`ewe okolu
nepodvi`na oska.
Navojka e del od navojnicata koj
odgovara na eden poln krug na
to~kata okolu oskata na
navojnicata.
Od na navojnicata (L) e aksijalno
rastojanie na krajnite to~ki od
edna navojka.
Agol na naklon navojnicata (y) e
ostar agol pome|u tangentata na
navojnicata so svojata proekcija
na ramnina normalna na oskata
na navojnicata.

L
tg  y 
dy 
DELOVI I PARAMETRI NA NAVOJOT
Pod navoj se podrazbira kontinuiran navoen
greben od uniformen presek na obvivkata na
cilindarot.
Nadvore{en, vnatre{en, desen, lev navoj.
Zavojnite povr{ina koja go ograni~uvat navojot
se vikat bokovi, a delot na cilindri~nata
povr{ina koja go ograni~uva navojot po
visinata se vika vrv na navojot. Navojniot `leb
pome|u navojkite e ograni~en po dlabo~inata
so dnoto na navojot.

Cilindarot koj minuva niz vrvot na nadvore{niot

navoj (d) t.e. niz dnoto na vnatre{niot navoj
(D) se vika golem cilindar na navojot. Rastojanieto pome|u vrvot i dnoto na navojot
mereno vo pravec normalen na oskata na
navojot se vika dlabo~ina na navojot
Cilindarot koj minuva niz dnoto na nadvore{niot nadvore{niot navoj (h1, h2).
navoj (d) t.e. niz vrvot na vnatre{niot navoj
(D) se vika mal cilindar na navojot.
Ako navojot se prese~e so aksijalna ramnina se
Maliot cilindar na nadvore{niot navoj t.e. dobiva profilot na navojot, koj e izveden od
golemiot cilindar na vnatre{niot navoj go teoriskiot profil koj ima oblik na triagolnik ili
opredeluvat korenot na navojot. kvadrat.
 Teoriskiot profil nanavojot se sostoi od bo~ni linii
koj odgovarat na bokot i osnova koja
odgovara na osnovata. Agolot pome|u bo~nite
linii na profilot na navojot se vika agol na
profilot .
Agolot pome|u bo~nite linii na profilot i pravata
normalna na oskata navojot se vika bo~en
agol na profilot na navojot ( i )

Teoriska dlabo~ina na navojot (N) pretstavuva

visina na teoriskiot profil na navojot vo Na sredniot cilindar od navojot mu
pravec normalen na oskata na navojot. sodvetstvuva sredna linija na profilot.

Cilindarot koj minuva niz sredinata na teoriskiot Rastojanieto pome|u bilo koj dve to~ki na
profil na navojot se vika sreden cilindar (d2 sosednite profili od eden navoj mereno vo
pravec na oskata na navojot se vika ~ekor na
,D2).
navojot (P)

Presekot na navojot so sredniot cilindar dava dve Dogovorno goleminata na navojot se ozna~uva so
sredni navojnici na navojot. Agolot na naklon nominalniot pre~nik (dn), koj kaj najgolem
na navojot se vika agol na srednata navojnica broj na navoi e pre~nikot na golemiot cilindar
tg  = L/d2(D2)  so ogle deka najlesno se meri.
 Ako odot na navojot e ednakov na ~ekorot
navojot se vika ednokraten.
Kaj dvokratniot navoj odot e dvapati pogolem od
~ekorot. Kaj n karatniot navoj
L=nP

NAVOEN SPOJ I NAVOEN PAR

Navojniot spoj e vrska na dva dela od koi edniot Podvi`nite navojni spoevi slu`at za prenesuvawe na
ima nadvore{en, a drugiot navoj taka {to sila so dvi`ewe na edniot del vo odnos na drugiot
nivnite bokovi se dopiraat. Osnovna funkcija vo tekot na rabotata navojni prenosnici.
na eden navoen spoj e prenesuvawe na
aksijalna sila od nadvore{niot na vnatre{niot
Bokovite na navojot preku koj se prenesuva
navoj i obratno. Se razlikuvaat podvi`ni i
optovaruvaweto rabotnoto optovaruvawe od
nepodvi`ni navojni spoevi. Nepodvi`nite
nadvore{niot na vnatre{niot navoj se vikaat
navojni spoevi slu`at za prenesuvawe na sila
rabotni bokovi.
bez dvi`ewe na edniot del voodnos na drugiot
vo tekotna rabotata – navojna vrska.
Zazorite pome|u bokovite na nad. i vnatr. navoj
preku koj se prenesuva optovaruvaweto mereno
vo pravec na oskata na navojot se vikaat
aksijalni zazori na navojniot par.
 Dlabo~ina na nosewe na navojot (N1) e dol`ina
naproekcijata na linijata po koja se se
dopiraat rabotnite bokovi na profilite vo
ramninata normalna na oskata na navoite.
H1= d-D1/2

Zazorot vo vrvovite na navoite e rastojanie me|u vrvot na

nadvore{niot navoj i dnoto na vnatre{niot navoj ( z1), t.e.
rastojanie pome|u vrvot na vnatre{niot i dnoto na
nadvore{niot navoj i dnoto na vnatre{niot (z2) mereno vo
pravec normalen na oskata na navoite.

z1 = D – d/2 z2 = D1 – d1/2

Dol`ina na nosewe na navojniot par (ln) e aksijalno rastojanie na krajnite

to~ki pome|u koj postoj dopir na bokovite na spregnatiot navoj.

Zn = l n / P
VIDOVI NA NAVOJ, OBLICI,
OZNA^UVAWE I PRIMENA
METRI^KI navoj so triagolen ISO profil.

Metri~kiot navoj so krupen ~ekor se ozna~uva so bukvata M i

nominalniot pre~nik vo mm. ^ekorot na ovoj navoj e 3. Pr.: M24
Metri~kiot navoj so siten ~ekor se ozna~uva M24 x 1.5

WHITWORTH-OV navoj.

Toa ednooden navoj ~ij teoretski profil ima oblik na

ramnokrak triagolnik. Dimenzite mu se izrazeni
vo inch-colovi (1”=25.4 mm). Navojot e
standardiziran kako: normalen, fin, i cevkin koj
se ozna~uva so R i so nominalniot (vnatre{en)
pre~nik.
TRAPEZEN metri~ki navoj so ISO profil.

Trapezniot navoj mo`e da e ednooden ili pove}eoden, so teoriski profil vo

oblik na ramnokrak triagolnik so agol  = 30o. Profilot na navojot ima
oblik na trapez. Vo odnos na goleminata na ~ekrot trapeznite navoi se
grupirani vo tri grupi: normalen, siten i krupen. Ozna~uvawe na
trapezniot navoj Tr 40x3.

KOS navoj.

Toa ednooden ili pove}e oden ~ij teoriski profil e

nesimetri~en. navoj ~ij teoretski profil ima oblik
na ramnokrak triagolnik. Vo odnos na
goleminata na ~ekrot kosite navoi se grupira vo
tri grupi: normalen, siten i krupen. Ozna~uvawe
na kosiot navoj S 48x8.
ZAOBLEN metri~ki navoj so ISO profil.

Zaobleniot navoj e ednooden, so teoriski profil vo oblik na ramnokrak

triagolnik so agol  = 30o. Karakteristi~na golemina e nominalniot
pre~nik izrazen vo mm i brojot na ~ekori na dol`ina od 25.4 mm
Ozna~uvawe na zaobleniotnavoj Rd 48. Dodeka zaobleniot navoj za
`elezni~ki vozila se oznauva Rd 44 x 7.

Edinson-ov navoj.

Se ozna~uva so E i nominalniot pre~nik.

Navoj na zavrtki koi se

zavrtuvat vo drvo ili
lim se ozna~uvat so N1
i nominalniot pre~nik.
KINEMATIKA NA NAVOJNITE PAROVI

Na sekoj cel vrte` na edniot element na navojniot par okolu oskata odgovara negovo aksijalno
pomestuvawe vo odnos na drugiot element za goleminata na ~ekorot na navojot. Sprema
toa na agolot na zavrtuvawe  odgovara aksijalno pomestuvawe s.

 d
s L   2 tg L  d 2  tg
2 2

Ako agolnata brzina na edniot element od navojniot par e , toga{ brzinata na aksijalno
pomestuvawe na drugiot element e
vo – periferna brzina na sredniot
 d
v L  n L   2 tg  v0 tg cilindar od navojot
2 2 n = /2 za~estenost na brojot na vrte`i

Brzinata koja nastanuva so slo`uvawe na perifernata i translatornata pretstavuva brzina na

lizgawe na dopirnata povr{ina na bokovite na elementite na navojniot par.

vkl
v v v
v kl  v  v  o 
2
o
2

cos  sin  vo