Niccolo Paganini

Otroška leta
• 27.10 1782 v Genovi
• Pri 5 letih začel učiti mandolino
• Pri 7 začel igrati violino
• Prvi javni nastop z violino pri 11
• Bil je na turneji in se pri 16 vrnil v Genovo
Srednja leta
• 1805 ga je Eliza Bonaparte postavila za glasbenega direktorja in vodjo
opernega orkestra v Lucci (službo zapustil 1809)
• Kmalu koncetriral v Milanu, Parizu, Londonu itd.
• Igral je na Guarnijevo violino, ki naj bi si jo priigral med stavo
• Izumljal nove tehnične težave pri izvedbi, skoraj nikoli se ni zmotil
• Leta 1818 je založba Rocordi izdala Paganinijeve Capriccie za solo
violin, ki so predstavljali nedosegljivo raven violinske tehnike.
Zaključki kariere
• Kot dirigent vodil orkester na krstni predstavi Matilde di Shabran 1821
v Rimu
• 1822 so mu odkrili sifilis
• 1828 pričel koncertirati v tujini
• Začel je 1828 na Dunaju in na 5 letni turneji obiskal če Nemčijo,
Francijo in Anglijo
• 1834 je končal svojo koncertno kariero in se vrnil v Genovo
Zadnja leta
• Leta 1835 se vrnil v Pariz
• Leta 1836 ustanovil igralnico in finančno propadel
• Prodal je vse osebne lastnine na dražbi da je poplačal dolgove
• 27.5.1840 je umrl zaradi notranjih krvavitev
Izgledi po Paganiniju
• Franz Liszt- Grandes Etudes de Paganini (1851)
• Johannes Brahms - Paganini variacije (1862-63), 2 zvezka, za klavir
solo
• George Rochberg - Caprice Variations (1970), 50 variacij za violino solo
• Paganinija sp upodabljali tako v filmih kot na televiziji
• 1989 nemški igralec Klaus Kinski portretiral Paganinija v filmu Kinski
Paganini