PREREZI

Pravila risanja prerezov

 V prerezu rišemo votle predmete, da
vidimo zgradbo notranjosti
 Pravila risanja prerezov določa standard
SIST ISO 128
Primeri risanja prerezov
Pred,met v
perspektivi.

Sredinska slika kaže potek prerezne ravnine. Črki A

in B označujeta prerez.
Izgled prereza

Na levi sliki je predmet narisan v pravokotni projekciji, ki ga

lahko v celoti tudi kotiramo. Kotiranja nevidnih robov se
izogibamo.
Desna slika prikazuje prerezane stene, ki jih moramo šrafirati.
Šrafurne črte morajo biti pod kotok 45. Gostoto šrafure
prilagodimo velikosti prerezane ploskve.
Označevanje prereznih ploskev z
vrsto šrafure in barvo
Razporeditev zaporednih prerezov

Zaporedne prereze razvrstimo praviloma drugega za

drugim na podaljšku srednjice.
Če na podaljšku srednjice ni prostora, jih lahko rišemo
v podaljšku slednic prerezne ravnine.
Predmet, ki smo ga narisali v več prerezih, moramo
šrafirati v vsakem prerezu v isto smer.
Delni prerezi
Če je oblika predmeta simetrična na srednjico, lahko združimo v enem
risu polovico pogleda s polovico prereza (leva slika). To imenujemo
četrtinski prerez, ki ga prikazuje desna slika.

Četrtinski prerez rišemo pri vodoravni srednjimi spodaj, pri navpični pa

na desni strani.
Posebnosti prerezov

Ko imamo več prerezov, ki segajo eden na drugega, je potrebno

šrafirati v različne smeri, vendar pod kotom 45° proti srednjici telesa.
Površine ozkih delov praviloma ne šrafiramo, ampak počrnimo (desna
slika). Pri sestavi več takih presekov se med posameznimi deli pušča
ozek bel medprostor.
Primeri vijakov, zakovic, sornikov,
zatičev, gredi, reber, ročic koles

Tega ne šrafiramo v vzdolžnem prerezu, pač pa jih

rišemo prerezane v prečnem prerezu.