Sodobno gospodarstvo 2.

letnik
Temeljni pravni pojmi

Temeljne zna ilnosti sodobnega prava

Pojem prava, dr ava in pravo, pravo in druga dru bena pravila Pravno pravilo, p.kr itev in sankcija P. akti, pravni viri, p. razmerje, p. sistem Uresni evanje prava

Ustavna ureditev RS
Preambula in splo ne dolo be lovekovega pravice in svobo ine Gospodarska in socialna razmerja Lokalna samouprava Javne finance Ustavno sodi e Varuhinja lovekovih pravic

Dr avna ureditev
Dr avni zbor Dr avni svet Predsednik republike Vlada in dr avna uprava Pravosodni sistem (sodstvo, d. to ilstvo, odvetni tvo, notariat)

Pojem prava
Dru bena pravila (zakaj so pravila dobra?) Dr ava, ki sprejema in prisilno uveljavlja pravo Z namenom dose i dru beni mir in so itje med ljudmi (odnosi, ki jih lahko nadzorujemo) Potrebno je dolo iti pravila igre, pravo je ve ina urejanja konfliktnih dru benih odnosov

Pravo in dr ava
Podobnosti in razlike
Dr ava oblikuje pravo, najpomembnej e pravne akte (vire prava), predpi e obna anje v dru bi, poskrbi za uresni evanje prava Tudi dr avo (organizacijo, delovanje, sprejemanje odlo itev) urejajo pravna pravila
Vladavina prava (nobeden ni nad zakonom)

Pravo in vrednote
Posku a zavarovati temeljne vrednote:
ivljenje, svoboda, zdravje, dostojanstvo, lastnina

Ima pa tudi svoje lastne vrednote:

Pravi nost Pravna varnost in predvidljivost Zakonitost Mir

Pravne vrednote
Pravna varnost: vnaprej znana, jasna pravila, enaka uporaba prava v podobnih primerih Zakonitost: usklajenost pravnih aktov
Posami ni akt ima oporo v splo nem aktu Na a dejanja so zakonita, e dosledno spo tujejo p. pravila.

Mir: nasprotja naj se urejajo po mirni poti, prepovedano je privatno nasilje, da vzamemo zakon v svoje roke.. Pravi nost: vsakomur to, kar mu pripada; enakopravnost, slepa pravica

Pravo in morala
Morala: ocenjevanje ne esa za dobro ali slabo, pravi no ali krivi no
Se ponotranji, se moralnemu pravilu podreja e kr i: ga pe e vest, ljudje ga izlo ajo, prezirajo

Pravo: morala
Podobnosti: moralna pravila so postala tudi pravna (v kazenskem pravu) Razlike: v cilju, v sankciji (zunanja, organizirana pri pravu, notranja in neorganizirana pri morali)

Pravo in obi aji

Obi aji:
Ljudje se e dalj asa podobno obna ajo Tako obna anje je pogosto Ljudje menijo, da je tak no vedenje obvezno

Pravo: obi aji

Spet razlike v sankciji Razlika v nastanku V asih pomemben vir prava (npr. fevdalno pravo) in danes v anglosaksonskih dr avah Danes pogosta uporaba obi ajev v gospodarskem pravu (npr. uzance)

Pravno pravilo
Obvezna dru bena pravila, ki usmerjajo lovekovo ravnanje v urejeni skupnosti Se nana ajo na zunanje vedenje in ravnanje Najpomembnej i oblikovalec je dr ava, ki skrbi tudi za u inkovitost prava V asih prepusti pravno urejanje posameznim delom dru be avtonomno pravo

Zgradba pravnega pravila

Dispozicija
Na koga se pravilo nana a, Kak no ravnanje zahteva ali dopu a

Sankcija
Napoved, kaj doleti tistega, ki se ne bo podredil pravnemu pravilu

Splo na p. pravila vsebujejo e hipotezo

Opi e stanje, ki mora nastopiti, da postane dispozicija obvezna za naslovljence p.p.

Vrste pravnih pravil

Splo na in abstraktna
Zapovedujo a in prepovedujo a
Brezpogojno, ne sme, mora

Poobla

ujo a

lahko, ima pravico

Dispozitivna (razpolagalna)
razen e se stranke dogovorijo druga e, e ni dogovorjeno ali obi ajno druga e

Izbirna (alternativna) ve mo nosti Pravica do prostega preudarka (diskrecijska pravica)

Dr avni organi presodijo sami, katera odlo itev bi bila najbolj primerna, vnaprej nje natan no dolo anje ravnanja ni mo no; organ mora pojasniti svojo odlo itev

Vrste pravnih pravil

Konkretno in posami no pravno pravilo
Ureja konkreten primer med posami no dolo enimi osebami Npr. odlo ba dr avnega organa upravna odlo ba, sodna odlo ba, pogodbe

Pravna kr itev
Zakaj jih kr imo?
Koristi posameznika Strogost sankcije Nepoznavanje prava (izjema v kazenskem pravu pravna zmota: milej a kazen) Neusklajenost prava s povpre no moralo pravna u inkovitost

Kr itev je v dejanju ali v opustitvi Krivda storilca odnos do storjenega dejanja, ki ga ima zrela in du evno zdrava oseba
2 obliki krivde: naklep in malomarnost

Delikti
Delikt = kr itev Kazenski in civilni delikti Kazenski delikti:
Kazniva dejanja Prekr ki Disciplinski prestopki

Civilni delikti
Premo enjska ali osebna koda

Kr itev pogodbenih obveznosti Nezakoniti pravni akti

Pravna sankcija
Vrsta delikta: Kazniva dejanja Prekr ki Disciplinski prestopki Civilni delikti Kr itev pogodbenih obveznosti Nezakoniti pravni akti Sankcije: Zapor, denarna kazen in vzgojni ukrepi Denarne kazni, kraj e zaporne kazni Opomin, ukor, denarne kazni, prenehanja razmerja Povrnitev kode, vzpostavitev prej njega stanja Povrnitev kode Ni nost in neveljavnost

Pravni akt
Je zavestna izjava volje posameznega subjekta, s katero ta subjekt ustvarja pravna pravila. lovekova volja dobi zunanji izraz. Neskladnost med voljo in izjavo volje:
Napake v izra anju Zmota Strah Zvija a
Taki pravni akti se razveljavijo

Pravni akt
e ni prej na tetih vzrokov, je za nastanek pravnega akta bistven zunanji izraz in ne prava volja Poleg vsebine tudi oblika:
Pravni subjekti Postopek, v katerem se akt oblikuje Zunanja oblika pravnega akta

Oblastni in neoblastni pravni akti

Pravni akt
Pr. subjekt nosilec pravic in obveznosti, sposoben izraziti voljo za sklenitev p.a Postopek kako je dolo en potek ravnanja pri ustvarjanju pravnih aktov
Premi ljeno nastajanje p.a. Ugotovljena vsa pomembna dejstva Nastajanje oblastnih aktov e posebej natan no Vendar mora biti odlo anje tudi pravo asno (npr. preve zapleten postopek postane ovira)

Pravni akt zunanja podoba

- Splo ni oblastni akti: pisna oblika + objava v uradnih glasilih; tehni na pravila o obliki - Posami ni oblastni akti: oblika brez objave, predpisani sestavni deli; pravila za vro anje - Splo ni neoblastni akti: v asih obvezna pisna oblika:
- Zaradi varovanja pred nepremi ljenostjo - Zaradi la jega dokazovanja - Zaradi javnega interesa (nepremi nine, vozila)

Splo ni in posami ni pravni akti

Splo ni:
S katerimi ustvarjamo splo na in abstraktna p. pravila hotenje, da bi uredili dru beno ivljenje Najpomembnej a vrsta p. aktov, viri prava

Posami ni pravni akti

V njih se pravo uresni uje Vselej ko bo pri lo do nedopustnega posega v pravice iz splo nega akta, bo mogo e dose i varstvo s posami nim p. aktom, ki bo opredelil sankcijo in odgovornega storilca kr itve

Splo ni in posami ni pravni akti

Tesna povezanost med spl. in posami . Posami ni p. akt mora temeljiti na ustreznem splo nem p. aktu
Razen ko obstaja t.i. pravna praznina

Tako dose emo enotno pravno urejanje, gre za na elo zakonitosti

pravni viri

materialni

formalni

spoznavni

Bistvo prava, zakaj pravo, odkod, razvojno jedro prava

Zunanje oblike, v katerih se pojavljajo splo na pravila

S kak nimi sredstvi je mogo e spoznati pravo

Formalni pravni viri

ustava
zakoni

podzakonski akti

oblastni

lokalne samouprava

kolektivne pogodbe

gosp. dru be, zavodi

uredbe

uredbe z zakonsko mo jo pravilniki, odredbe, navodila

Ustava kot formalni vir prava

Najpomembnej i vir Izhodi e, osrednji vir prava Bistvene sestavine:
lovekove pravice in svobo ine ( PS) Sestava in delovanje dr avne organizacije Preambula in splo na ustavna na ela

Obvezna podlaga za nastajanje vseh drugih pravnih aktov

e o formalnih virih prava

Zakoni so vsebinsko podrobnej a izpeljava ustavnih dolo il Zakone lahko sprejema le predstavni ko telo po posebnem zakonodajnem postopku Zakoniki urejajo ir e podro je dru benih odnosov (SPZ, OZ, KZ) kjer je mo na stabilna in dolgotrajna ureditev

e o formalnih virih prava

Uredba je izvr ilni predpis, s katero se podrobneje obdelajo zakonske dolo be
Zaradi uveljavljanja prava Pooblastilo je v ustavi ali zakonih

Uredba z zakonsko mo jo (izredne razmere) Poleg uredbe e pravilniki, navodila, odredbe

e o formalnih virih prava

Statut naloge organizacije, odlo anje, pravice lanov Kolektivne pogodbe pravice delavcev in delodajalcev (sindikati in GZS) Mednarodne pogodbe ratifikacija v DZ

Spoznavni viri prava

Uradna glasila Registri Zbirke predpisov (s komentarjem) Zbirke sodnih odlo b Znanstvena dela Elektronski viri (Pravni IS)

Pravno razmerje
Tisti dru beni odnosi, ki dopu hkrati terjajo pravno urejanje Sestavine pravnega razmerja

Predmet pravnega ajo in razmerja

Pravni subjekti

Pravice in obveznosti

Pravni subjekti
Pravni subjekt je lovek (fizi na oseba) In dru bene tvorbe (pravna oseba) Pravni subjekti imajo:
Pravno Poslovno in Krivdno (deliktno) sposobnost

Pravni subjekti
Pravna sposobnost je lahko nosilec pravic in obveznosti
FO z rojstvom, traja do smrti

Poslovna sposobnost oseba lahko sama pridobiva pravice in se sama zavezuje

Do 15. leta zastopajo star i ali skrbnik Delna p. sposobnost po 15. letu (zaposlitev) Popolna poslovna sp. s polnoletnostjo Omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti (sodi

e)

Krivdna sposobnost
Za kazniva dejanja:
Do 14. let otroci niso kazensko odgovorni 14-16 le vzgojni ukrepi 16-18 tudi denarna kazen ali mladol. zapor

Za civilne delikte:
Do 7. leta niso odgovorni 7-14 odgovarja, e se doka e, da je zmo en razsojati Dopolnjenih 14 let v celoti odgovoren

Pravne osebe
Umetno, s pravnimi akti ustvarjeni pravni subjekti
Razli ne organizacije (podjetja, zavodi, dru tva) Skupnosti (dr ava, ob ine) Premo enjske enote z dolo enim namenom

Pravna oseba razpolaga s svojim premo enjem in trajno opravlja dejavnost Organi pravne osebe, zastopanje

Pravice in obveznosti
Pravica: pravno zavarovana upravi enost pravnega subjekta, da nekaj stori ali ne stori ali da od drugega pravnega subjekta terja dolo eno dejanje ali opustitev Pravico je treba izvr evati v skladu z namenom (druga e zloraba pravice) Pravice in obveznosti se prepletajo
Npr. posojilna pogodba Osebne pravice nastanejo e po ustavi

Nastanek in prenehanje p. razmerja

2 pogoja:
Pravno dopustno razmerje in mogo e, opredeljeno s splo nim pravnim pravilom Nastanek potrebnih pravnih dejstev

dogodki
naravna dejstva

lovekova dejanja
dopustna in nedopustna

Pravni sistem
Pravo mora tvoriti relativno zaokro eno celoto
Brez protislovij in pravnih praznin!

Temelji p. sistema dolo eni z ustavo Sprotno odzivanje na dru bene spremembe

Pravna ustanova: vsa pravila, ki urejajo isto dru beno razmerje (prod. pogodba) Pravna panoga: zdru ene ustanove, ki urejajo podobna razmerja
Zakonska zveza + posvojitev + skrbni tvo + = dru insko pravo kot pravna panoga

Pravne panoge
Ustavno pravo, upravno pravo Kazensko materialno in procesno pravo Finan no pravo, gospodarsko pravo Civilno pravo: osebno, stvarno, obligacijsko, dedno Dru insko, delovno, socialno pravo Mednarodno javno in zasebno pravo

Skupine prava
Pravne panoge zdru imo v skupine prava
Notranje : mednarodno pravo Javno : zasebno pravo Materialno : formalno ali procesno pravo

Uresni evanje prava

Odlo anje: soo anje splo nih pravnih pravil s konkretnimi dejstvi
Npr. sodnik, ki odlo a o od kodninskem sporu:
Ali je koda res nastala Kdo jo je povzro il Najti splo no pravilo, ki ureja od kodninsko odgovornost Ob soo enju pravila in dejstev izre i sodbo S katero krivemu nalo i nadomestitev kodo in zagrozi s prisilno izvr itvijo, e ne bo spo toval sklepa sodi a

Pravnovarstveni postopki
Upravni postopek Kazenski postopek Pravdni postopek Izvr ilni postopek Nepravdni postopek