AMERICAN COLLEGE - SKOPJE JAVNI FINANSII

Predava~: D-r Tome Nenovski

30.08.2011 11:56

1. Javni finansii
1.1. POIM I PREDMET NA JAVNITE FINANSII/1 - Poimot finansii poteknuva od latinskiot zbor finis granica, kraj, zavr{etok, a vo sredniot vek zna~el i rok na pla}awe; - Vo sovremenite jazici najnapred se javuva vo Francija kade vo ednina la finance ozna~uva pari~ni raboti na poedincite, a vo mno`ina les finances gi ozna~uva prihodite i rashodite, no i celoto dr`avno fnnasisko stopanstvo; - Vo germanskiot jazik vo mno`ina finanzen (finanzwesen) go dobiva istoto zna~ewe kako i vo francuskiot jazik - celokupnoto dr`avno pazarno stopanstvo (prihodi, rashodi i dolgovi); - Angliskiot zbor finance zna~i privatni i pari~ni raboti vo ramki na nacionalnata ekonomija.
30.08.2011 11:56 D-r Tome Nenovski 2

Javni finansii
1.1. POIM I PREDMET NA JAVNITE FINANSII/2

- Specijalizirani granki na finansiite: a) Monetarni finansii (monetarna ekonomija) - aktivnosti na dr`avata, {to se odnesuvaat na emisijata na pari i na odr`uvaweto ramnote`a me|u stokovnite i pari~nite fondovi; b) Javni finansii (fiskalni finansii, fiskalna ekonomija) - aktivnostite preku koi dr`avata obezbeduva pari~ni sredstva za izvr{uvawe na svoite funkcii (prihodi i rashodi za zadovoluvawe na opredeleni op{testveni potrebi); v) Delovni finansii - finansii vo korporativnoto rabotewe (banki, pretprijatija, osiguritelni kompanii i dr.).

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

Javni finansii
1.1. POIM I PREDMET NA JAVNITE FINANSII/3 g) Razlika me|u monetarnite finansii (Monetary Finance, Monetary Policy) i javnite finansii (Public finance, Fiscal policy); d) Me|unarodni finansii - se realiziraat vo me|unarodnata trgovija. ^esto, vo nivna pozadina ne se nao|a dvi`eweto na stoki i uslugi (krediti, portfolio investicii i sl.).

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

Javni finansii:
1.1. POIM I PREDMET NA JAVNITE FINANSII/4
- Nesoglasuvawa me|u ekonomistite okolu najzna~ajnite ekonomski pra{awa; - Ekonomskite zakoni, za razlika od prirodnite, dejstvuvaat samo kako tendencija, samo kako prosek, so brojni isklu~oci i otstapuvawa na zakonitosta nad i pod normalata; - Toa ne zna~i deka ekonomskite zakoni ne va`at, ne dejstvuvaat. Otstapuvawata ili kolebawata na zakonot nad i pod normalata, pod prosekot, na dolg rok samo go potvrduvaat praviloto, odnosno go verifikuvaat zakonot. - Ne postoi pravilo bez isklu~ok -Nulle regie sans exception.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

Javni finansii:
1.1. POIM I PREDMET NA JAVNITE FINANSII/5
- Konsenzus na ekonomistite okolu slednoto:

a) Na dolg rok `ivotniot standard na gra|anite e opredelen od kapacitetot na zemjata za proizvodstvo na dobra i uslugi; b) Na kus rok, agregatnata pobaruva~ka vlijae vrz obemot na dobra i uslugi {to go proizveduva zemjata; v) Na dolg rok stapkata na rast na ponudata na pari ja opredeluva stapkata na inflacija, no nema vlijanie vrz nevrabotenosta; g) Na kus rok kreatorite na monetarnata i na fiskalnata politika se soo~eni so zamena, kompromis, me|u inflacijata i nevrabotenosta.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

Javni finansii
1.1. POIM I PREDMET NA JAVNITE FINANSII/6 - Vo site konsenzualni odgovori, direktno ili indirektno e vklu~ena dr`avata
(javni finansii=finansiska dejnost na dr`avata); - Vo makroekonomskata politika na sovremenite dr`avi na fiskalnata politika i pripa|a posebno zna~ewe; - Efektite od koristeweto na merkite i na instrumentite na fiskalnata politika:  promeni na agregatnata pobaruva~ka,  ostvaruvawe stabilnost na cenite,  regulirawe na intenzitetot na investicionata aktivnost,  postignuvawe ramnote`a na platniot bilans,  ramnote`a na vrabotenosta,  preraspredelba na dohodot, i  realizacija na celite na socijalnata politika.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

Javni finansii
1.1. POIM I PREDMET NA JAVNITE FINANSII/7 - Predmet na javnite finansii (na naukata za finansii): Izu~uvawe na finansiskata dejnost na dr`avata i na drugite javno pravni tela. - Treba da se dade odgovor na pra{awata: {to, kako, kolku, koga i od kogo treba da se priberat, no i da se raspredelat i potro{at neophodnite pari~ni sredstva za nepre~eno izvr{uvawe na funkciite na dr`avata.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

Javni finansii
1.1. POIM I PREDMET NA JAVNITE FINANSII/8 - Mo`ni se dva pristapa vo davaweto odgovor na tie pra{awa: Normativen pristap: Ekonomska analiza {to treba da odgovori na pra{aweto kako treba da se organizira finansiskoto stopanstvo zaradi ostvaruvawe na najdobri efekti; Pozitiven pristap: Analiza na efektite od merkite na strana na javnite prihodi (zamena na eden danok so drug) i/ili na javnite rashodi (namaluvawe na buxetskite rashodi }e predizvika korekcii i kaj danocite itn.)

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

Javni finansii
1.1. POIM I PREDMET NA JAVNITE FINANSII/9

- Osven samata vlada, javniot sektor vklu~uva i nefinansiski i finansiski korporacii i kvazi-korporacii {to gi ima ili gi kontrolira vladata; - Kvazi-korporacijata e formirana od strana na vladata i: - taa e vklu~ena vo aktivnosti za koi naplatuva za svoite uslugi ili proizvodi; - so nea se upravuva i se rakovodi na sli~en na~in kako i so kompaniite od privatniot sektor, i - ima zbirna smetka {to ovozmo`uva posebno identifikuvawe i presmetka na operativnata dobivka, za{tedite, imotot i na obvrskite.
30.08.2011 11:56 D-r Tome Nenovski 10

Javni finansii
1.1. POIM I PREDMET NA JAVNITE FINANSII/10

- Vo pazarnite ekonomii, javnite pretprijatija bi trebalo da bidat pazarno orientirani;

- Kade e mo`no, nivna cel treba da bide sozdavawe profit. Zaradi toa tie mora da imaat avtonomija pri upravuvaweto i korporativna struktura. Nivnite prihodi i rashodi ne mo`at da bidat razgleduvani i usvojuvani kako javen buxet; - Bitno e da se razvie sistem za sledewe i za izvestuvawe za finansiskite informacii za javniot sektor kako celina; - Nivnite finansii se del od konsolidiranata smetka na javniot sektor (konsolidiran buxet).

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

11

Javni finansii
1.2. ZNA^EWE I ULOGA NA UPRAVUVAWETO SO JAVNITE FINANSII

- Sekoja slo`ena definicija za dr`avata mora da sodr`i tri elementi: a) Dr`avata e sobir na institucii od koi najva`ni se tie {to se odnesuvaat na primenata na sila; b) Dr`avata ja so~inuvaat institucii koi se smesteni vo vnatre{nosta na edna zemjopisno ograni~ena teritorija, i v) Monopolizirawe na vlasta vo ramkite na svojata teritorija.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

12

Javni finansii
1.2. ZNA^EWE I ULOGA NA UPRAVUVAWETO SO JAVNITE FINANSII/2 - Dr`avata e nositel ili organ na suverena vlast i ima edna centralna vlast; - Taa vlast e najvisoka na dadenata dr`avna teritorija i nejzinata sila se protega na celata dr`avna teritorija; - Vo mehanizmot na dr`avniot aparat postojat i drugi, poniski organi (necentralni, lokalni), ~ija nadle`nost se prostira na, samo, eden del od taa teritorija, odnosno na edna oblast; - Vo sekoja dr`ava, sekoga{, postojat i dvata vida na dr`avni organi;

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

13

Javni finansii
1.2. ZNA^EWE I ULOGA NA UPRAVUVAWETO SO JAVNITE FINANSII/3 - Nadle`nosta na necentralnite organi mo`e da bide: a) teritorijalna, ako nivnata nadle`nost e ograni~ena i svedena na odredena oblast ili region vo vnatre{nosta na dr`avata; b) personalna, ako nivnata nadle`nost e ograni~ena i svedena na odnosi me|u ~lenovite na edna odredena grupa; v) realna, ako nivnata nadle`nost e ograni~ena i svedena na izvesni specifi~ni predmeti, dejnosti i problemi.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

14

Javni finansii
1.2. ZNA^EWE I ULOGA NA UPRAVUVAWETO SO JAVNITE FINANSII/4 - Za izvr{uvawe na ulogata {to i e dodelena od strana na nejzinite gra|ani, vladata, me|u drugoto, mora:
a) Na dostaten i na soodveten na~in da gi sobere planiranite sredstva (od stopanstvoto i gra|anite). b) Da gi raspredeli i da gi koristi tie sredstva i toa na odgovoren, efikasen i delotvoren na~in.

- Upravuvaweto so javnite prihodi (Public Earning Management PEM) e glaven instrument so koj tie transakcii se planiraat i izvr{uvaat; - Razgrani~uvawe me|u {to da se napravi (politika na rashodi) i kako da se napravi (upravuvawe so rashodite);
- Obidite na vospostavuvawe kruti granici me|u politikata i implementacijata vodat kon nerealna politika, ad hoc implementacija i, so vreme, kon nastanuvawe na lo{a politika ili na nejzina lo{a implementacija.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

15

Javni finansii:
1.3. CELI NA UPRAVUVAWETO SO JAVNITE FINANSII - Tri osnovni celi: - kontrola na vkupnite buxetski - Odr`uvawe vkupna fiskalna disciplina prihodi preku ograni~uvawa na rashodite, kako na vkupno nivo, taka i na nivo na poedine~ni korisnici; - Alokacija na sredstvata vo soglasnost so prioritetite na vladata Mo`nost za vospostavuvawe prioriteti vo buxetot, raspredeluvawe na sredstvata vo soglasnost so vladinite prioriteti i va`nosta na programite, kako i mo`nost za prefrluvawe na sredstvata od stari na novi prioriteti ili od pomalku na pove}e produktivni aktivnosti, a koi se vo soglasnost so vladinite celi; - Promovirawe efikasnost vo davaweto uslugi - Se odnesuva na mo`nosta za implementacija na programite i davawe uslugi po {to e mo`no poniski tro{oci; - Efikasnost na potro{uva~kite tela (ministerstva, agencii, javni pretprijatija i dr.)
30.08.2011 11:56 D-r Tome Nenovski 16

Javni finansii:
1.3. CELI NA UPRAVUVAWE SO JAVNITE FINANSII/2

- Tie tri celi se nezavisni, no i komplementarni. - Nitu edna od niv ne treba da se nabquduva nezavisno od drugite dve celi; - Potrebena e optimalna kombinacija na merkite, vo soglasnost so trite celi, za ostvaruvawe napredok na dadenata zemja;. - Podobruvaweto vo poleto na nekoja od tie celi mo`e i treba da se prodol`i koga toa uslovite go dozvoluvaat. - Neophodno e spre~uvawe na poedine~niot napredok na koja bilo od celite so koj bi se zagrozil napredokot na ostanatite dve celi.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

17

Javni finansii:
1.3. CELI NA UPRAVUVAWE SO JAVNITE FINANSII/3

- Golem e brojot na tie {to gi istaknuvaat svoite prava na buxetski sredstva (interesni grupi, ~lenovi na parlamentot, ministerstva); - Sekoj od niv ima svoja vizija i opredelba kako treba da se raspredelat buxetskite sredstva; - Zbirot od tie individualni opredelbi sozdava pritisok za zgolemuvawe na buxetskite izdatoci; - Postignuvaweto na vkupna fiskalna disciplina i efikasna raspredelbata na sredstvata ~esto ja spre~uva t.n.

tragedija na zaedni{tvoto (tragedy of the commons).

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

18

Javni finansii:
1.4. FUNKCII NA JAVNITE FINANSII - Fiskalni funkcii: obezbeduvawe na potrebnite pari~ni sredstva vo buxetot zaradi finansirawe na rashodite za javnite potrebi; - Funkcii od ekonomska priroda: a) Alokativna funkcija: Pribirawe i alokacija na ekonomskite resursi (prihodi) od privatniot vo javniot sektor; b) Distributivna funkcija: So zemawe sredstva od privatniot sektor, od edna, i so obezbeduvawe dobra, od druga strana, dr`avata vr{i raspredelba na dohodot i imotot vo soglasnost so modelot na pravi~na raspredelba, se razbira, kako {to op{testvoto ja podrazbira i aplicira vo daden vremenski period; v) Stabilizaciska funkcija: Obezbeduvawe, kolku {to e mo`no, povisoki stapki na rast i vrabotenost; vramnote`en buxet i bilansi na pla}awe; stabilnost na cenite i sl.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

19

Javni finansii:
1.4. FUNKCII NA JAVNITE FINANSII/2 - Javniot sektor mora da obezbedi: a) Vospostavuvawe na dr`avniot poredok, koj }e ovozmo`i nepre~eno funkcionirawe na pazarnite institucii i na mehanizmot na konkurencija; b) ^isti javni dobra (odbrana, policija, uprava..), ~ija isporaka ne mo`e da se obezbedi na pazarot, bidej}i tie se karakteriziraat so: - nekonkurentnost vo potro{uva~kata (nemo`nost drug da gi vr{i tie funkcii); i - neisklu~ivost (nemo`nost da se spre~i koj bilo da gi koristi tie dobra).

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

20

Javni finansii:
1.4. FUNKCII NA JAVNITE FINANSII/3 v) Ne~isti javni dobra, ~ie proizvodstvo ili koristewe mo`at da se organiziraat na pazarni principi, vo vid na privatni dobra. No, tro{ocite za isklu~uvawe na treti lica od nivnoto koristewe se tolku visoki {to voop{to ne se isplatuva da se prezemaat raboti so koi bi se obezbedil pristap samo na tie {to ja pla}aat cenata ili dr`avata e zainteresirana takvite poedinci da imaat pristap do tie dobra nezavisno od nivnata plate`na sposobnost ({kolstvo, zdravstvo, pati{ta..); g) Re{avawe na problemot na t.n. eksternalii: Situacii vo koi korista od edno privatno dobro ne mo`e da se internalizira, tuku samo se prenesuva na treti lica {to ne se podgotveni toa da go platat (vakcinacijata na edno dete od zarazna bolest pravi korist i na ostanatite namaluvaj}i go rizikot i tie da zabolat);

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

21

Javni finansii:
1.4. FUNKCII NA JAVNITE FINANSII/4 d) Sproveduvawe politika na preraspredelbata na dohodot i na imotot, spored op{toto sfa}awe na pravi~nosta; |) Obezbeduvawe stabilnost na ekonomskite dvi`ewa (visoka vrabotenost, niska inflacija), kako i stapki na ekonomskiot rast {to odgovaraat na op{testvenite preferencii. Napomena: Funkciite na javnite finansii treba da se kompatibilni so principite na pazarnata ekonomija.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

22

Javni finansii:
1.5. KONCEPCII ZA JAVNITE FINANSII

a) Klasi~na teorija: - Pazarot e sovr{eno konkurenten; Cenite i platite se fleksibilni i go ~istat (vramnote`uvaat) pazarot; Poradi toa, nevrabotenosta e privremena; - Adam Smit: Samo vramnote`en buxet e dobar buxet. b) Kejnzijanizam:
- Pobaruva~kata e najva`na. Ako taa se namali, se namaluva proizvodstvoto i se zgolemuva nevrabotenosta. Vo takvi uslovi vladata ne mo`e da sedi mirna i da gleda kako ne se koristat ili kako neracionalno se koristat raspolo`livite resursi. Taa mora da sproveduva diskreciska fiskalna politika za da se zgolemat agregatnata pobaruva~ka i realniot proizvod vo ekonomijata.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

23

Javni finansii:
1.5. KONCEPCII ZA JAVNITE FINANSII/2

- Neoliberalite (neomonetaristi, novi klasi~ari) poka`uvaat

skepticizam vo odnos na realnata mo} na vladata (DA SE DR@AT PARITE PODALEKU OD RACETE NA POLITI^ARITE). - Takvite pogledi i sfa}awa na neomonetaristite, glavno, se fundirani vrz dve osnovni premisi: a) Egzistencija na t.n. time lag. b) Slabosti vrzani za predviduvawata vo ekonomijata.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

24

Javni finansii:
1.5. KONCEPCII ZA JAVNITE FINANSII/3 - Pra{aweto za buxetskite deficiti i kumuliraweto na javniot dolg e posebno aktualizirano vo poslednite nekolku decenii. - Neoliberalnite ekonomisti silno se sprotivstavuvaat na buxetskite deficiti i uka`uvaat na {tetnite posledici od preteranata javna potro{uva~ka vrz: a) [tedeweto (negativno {tedewe, direktno namaluvawe na stapkata na nacionalno {tedewe i silno kontraktivno dejstvo vrz stapkite na ekonomskiot raste`; b) Investiciite (fenomenot na crowding out - istisnuvawe na kompaniite od sferata na investiciite); v) Polo`bata na generaciite {to doa|aat (neplateni smetki od strana na sega{nite generacii {to im se ispora~uvaat na tovar na idnite generacii, itn. - Sosema e sprotivno misleweto na neokejnzijancite.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

25

Javni finansii:
1.6. TEORIJA NA JAVEN IZBOR (PUBLIC CHOICE THEORY) - Ja ispituva me|uzavisnosta na ekonomijata i politikata; - Ja objasnuva logikata na funkcioniraweto na t.n. politi~ki pazari; - Go otvori pra{aweto za neuspehot na dr`avata; - Poa|a od postavkata deka politi~arite, kako racionalni ~ove~ki su{testva, redovno gi pretpo~ituvaat, gi zastapuvaat i gi prote`iraat li~nite pred op{tite interesi; - Politi~arite pravat s za povtorno da pobedat na pretstojnite izbori; - Politi~arite, sekoga{, go pretpo~itaat kusiot pred dolgiot rok pri donesuvaweto va`ni ekonomski odluki.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

26

Javni finansii
1.6. TEORIJA NA JAVEN IZBOR (PUBLIC CHOICE THEORY)/2

- Tri osnovni principi na teorijata za javniot izbor:

a) Centralna uloga na individuata vo ekonomskiot `ivot: Nema fundamentalna razlika me|u odnesuvaweto na individuata vo ekonomskiot proces i vo politikata; b) Individuata kako homo economicus: ^ovekot nastojuva da gi maksimira korisnosta ili profitot vo uslovi na ograni~eni resursi (dohod ili inputi za proizvodstvo); v) Razmenata kako proces od koj site beneficiraat: - Na stokovniot pazar poedincite gi dobivaat stokite za pari; - Na politi~kiot pazar razmenata e na relacijata javni dobra ({to gi nudi dr`avata) za soodvetni dava~ki na gra|anite (danoci). - Poedincite }e im go dadat glasot na tie kandidati za koi veruvaat deka }e im ponudat najkvalitetni i najevtini javni dobra.
30.08.2011 11:56 D-r Tome Nenovski 27

Javni finansii:
1.7. POTREBA OD DR@AVNI INTERVENCII
-Tradicionalno ekonomsko gledi{te: Dr`avnata regulacija e neophodna, zatoa {to e naso~ena kon korigirawe na pazarnite nesovr{enosti (i kontrolirawe na ekonomskata mo} na golemite pretprijatija); - Spored nobelovcite Bjukenen i Stigler: Dr`avnata regulacija pove}e im {teti otkolku {to im pomaga na ekonomiite, bidej}i fakti~ki ja zacvrstuva monopolskata polo`ba na reguliranite sektori, namesto da ja namaluva ili spre~uva (pomagawe na soodvetnite pretprijatija da ostvaruvaat monopolisti~ki profiti)

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

28

Javni finansii:
1.7. POTREBA OD DR@AVNI INTERVENCII/2

- Teoreti~arite na javen izbor baraat pravila za ograni~uvawe na javnata mo} poradi toa {to:
a) Dr`avata ne e benevolenten despot; b) Izbornite pravila i ograni~uvawa vo postojnite politi~ki sistemi ne se dovolni za ograni~uvawe na mo}ta na dr`avata. Neophodni se dopolnitelni pravila; v) Politi~arite i drugite dr`avni funkcioneri mo`at da si zemaat diskreciski prava i niv da gi koristat za postignuvawe na li~ni celi i interesi; g) Mo}ta za odano~uvawe e najva`na dimenzija na mo}ta na dr`avata vo celina. No, mo}ta na odano~uvawe, po logika, ne ja podrazbira i prirodata na tro{eweto. d) Fiskalnata sfera e posebno zna~ajna poradi {to treba da bide regulirana so posebni pravila (kritika na postoeweto visoki buxetski deficiti).

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

29

Javni finansii:
1.7. POTREBA OD DR@AVNI INTERVENCII/3
- Teorija za neuspehot na dr`avata (Government Failure) vo otstranuvaweto na

neuspehot na pazarot: - vladata ne raspolaga so celosni informacii za ekonomskata i za socijalnata sfera; - nesoodvetnite pottici i motivacii ja namaluvaat efikasnosta na dr`avata; - postoi rasturawe na resursite vo javniot sektor; - postojat neo~ekuvani reakcii vo odnos na javnite programi; - vidicite na dr`avata ~esto se kratkoro~ni; - postojat birokratska neefikasnost i birokratska prisila; - vidlivi beneficii i skrieni tro{oci kaj odredeni proekti (golemi infrastrukturni objekti); - instituciite se neefikasni; - dr`avnite intervencii vo ekonomijata predizvikuvaat distorzii na relativnite ceni i neefikasna alokacija na resursite itn.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

30

Javni finansii:
1.8. JAVNITE FINANSII - STOLBOVI NA DOBRO VLADEEWE
- Seopfatnosta na buxetot e od su{tinska va`nost za fiskalnata disciplina i za utvrduvaweto na strate{kite prioriteti: Insistirawe na integralen i univerzalen buxet; - Mehanizmite na transparetnost i odgovornost se potrebni za utvrduvawe na implicitnite tro{oci i za eksplicitno sankcionirawe na politi~arite ili na birokratite poradi kr{ewe na buxetskite pravila; - Odgovornost vo razli~ni segmenti (od vetuvawata na politi~arite, do operativni aktivnosti): interna (vladina); odnosot me|u vladata i ostanatite nivoa na vlasta; odnosi so nadvore{niot svet; - Transparentnosta ja potpira odgovornosta; - Predvidlivosta (na vladinite prihodi i rashodi) e bitna za operativniot u~inok na vlasta i na stopanskite sektori. Nedostatak na predvidlivost na finansiskite sredstva gi zagrozuva strate{kite prioriteti i go ote`nuva planiraweto na vr{eweto uslugi.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

31

Javni finansii
1.8. JAVNITE FINANSII - STOLBOVI NA DOBRO VLADEEWE/2
- Dano~nata sila na obvrznikot e bazi~no stojali{te pri odreduvaweto na dano~nata

obvrska na sekoj poedinec; - Pristapot ne e sporen. Sporno e kako da se utvrdi dano~nata sila na sekoj obvrznik; - Dali e pova`na dano~nata sila na obvrznikot vo slednata godina ili vo negoviot `ivoten ciklus? Iako site na dolg rok sme mrtvi, ostanuva faktot deka site imame minato, sega{nost i idnina; - Kade e razumnata granica me|u kratkiot rok (individualen pristap) i dolgiot rok (socijalen pristap)? - Odano~uvaweto na poedincite spored na~eloto na dano~nata sila, trgnuva od `ivotniot ciklus i bara poblisko odreduvawe na mestoto na poedinecot vo konkretnoto op{testvo.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

32

Javni finansii
1.8. JAVNITE FINANSII - STOLBOVI NA DOBRO VLADEEWE/3
- Za unapreduvawe na procesot na upravuvawe so javnite finansii, posebno e bitna evaluacijata na institucionalnata ramka na dr`avata; - Pravilata i procedurite se sekoga{ pokompleksni, otkolku {to toa na prv pogled se ~ini; - Neformalnite pravila se ednakvo bitni kako i formalnite (propisi, odluki, upatstva). Tie treba da stanat povidlivi; - Jaknewe na sistemot na upravuvawe so javnite finansii - najdobar na~in za suzbivawe na korupcijatata i na sivata ekonomija.

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

33

Klu~ni termini (Crutial terms)

Javni finansii (Public Finance) Monetarni finansii Monetarna politika (Monetary Finance, Monetary Policy) Fiskalni finansii, Fiskalna politika (Fiscal Finance, Fiscal Policy) Delovni finansii (Bussines Finance) Me|unarodni finansii (International Finance) Buxet (Budget) Normativen pristap (Normative Approach) Pozitiven pristap (Positive Approach) Kvazi-korporacija (Quasi Corporation) Javni pretprijatija (Public Enterprises) Konsolidiran buxet (Consolidated Budget) Centralna vlast (Central Government) Necentralna, lokalna vlast (Noncentral, Local Government) Upravuvawe so javni prihodi (Public Earning Management - PEM) Fiskalna disciplina (Fiscal Discipline) Alokacija na sredstvata (Resources Allocation)

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

34

Klu~ni termini (Crutial terms)

Efikasnost vo davaweto uslugi (Service Efficiency) Buxetski prihodi (Budget Revenues) Buxetski rashodi (Budget Expenditures) Tragedija na zaedni{tvoto (Tragedy of The Commons) Alokativna funkcija (Allocative Function) Distributivna funkcija (Distributive Function) Stabilizaciska funkcija (Stability Function) ^isti javni dobra (Clean cut Public Goods) Ne~isti javni dobra (Unclean cut Public Goods) Eksternalii (Externalities) Preraspredelba na dohodot i na imotot (Revenue and Property Redistribution) Klasi~na ekonomska teorija (Clasic Economy Theory) Kejnzijanizam (Keynesiasm) Vremenski odlo`eno dejstvo (Time Lag) Predviduvawa vo ekonomijata (Envisions in the Economy) Buxetski deficit (Budget Deficit)

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

35

Klu~ni termini (Crutial terms)

[tedewe (Savings) Investicii (Investments) Teorija na javen izbor (Public Choice Theory) Homo economicus Dr`avni intervencii (Government Interventions) Dr`avna regulacija (Government Regulation) Teorija za neuspeh na dr`avata (Government Failure) Seopfatnost na buxetot (Integral Budget) Dano~na sila (Tax Power) Upravuvawe so javnite finansii (Public Finance Management)

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

36

Pra{awa za proverka na znaewe (Checking Questions)

1. What is the difference between Monetary and Public finance? 2. What are the main effects of using Fiscal policy instruments? 3. How is the Public Finance treated by Classic Economic School? 4. What is the main subject of Public Finance Learning? 5. What does the Public Sector consist of? 6. Define Public Enterprises. 7. What are the three main Public Finance aims? 8. What are the three main economic Public Finance functions? 9. What does time lag mean? 10. What is the traditional standpoint about Government regulation? 11. What are the elements of Government Failure Theory (say 3-4 of them); 12. What are the pillars of Good Public Finance Governing?

30.08.2011 11:56

D-r Tome Nenovski

37