PSIHOLO[KI ASPEKTI KAJ MUZEITE

• FAKTORI KOI VLIJAAT NA POSETITELITE

• PERCEPCIJA I ODNESUVAWE
• UPOTREBEN PROSTOR I CIRKULACIJA
FAKTORI KOI VLIJAAT NA POSETITELOT

• FIZIOLOGIJA – se odnesuva na merlivi parametri vo odnos na

grupacijata na koja posetitelite & pripa|aat: vozrast, pol,
zdravstvena sostojba (hendikepirani, slepi i t.n.)
• PSIHOLOGIJA – se odnesuva na parametri koi baraat
interpretacija
RAZLIKI POME\U PRIKLADNOSTA NA USLOVITE
ZA POSETITELITE I IZLO@ENITE OBJEKTI
• KONDICIONIRAWE NA VOZDUHOT:
- relacii pome|u temperaturata na vozduhot, vla`nosta i koli~estvoto
na svetlina
- presmetuvawe na dol`inata na patekata vo zavisnost od naporot
na koj e izlo`en posetitelot i potrebnata koncentracija: da se
izbegnuvaat dolgi pravoliniski pateki, da se praktikuva vizuelna
raznolikost i ritmi~ka varijacija na dvi`eweto (brzo i bavno
dvi`ewe), zastanuvawe so sedewe ili vo le`e~ka polo`ba
- dvi`ewe po spratovi: da se ovozmo`i psiholo{ka stimulacija –
pogled kon gorniot sprat so cel posetitelot da se motivira da se
iska~i: da se obezbedat liftovi i rampi (so nagib pomal od 6%) kaj
muzei so pove}e od tri sprata
VIZUELNA STIMULACIJA

• DNEVNA SVETLINA: da se dade prednost na prirodnoto

osvetluvawe i intenzitetot na osvetluvawe da se gradira odnadvor
kon vnatre, kon najtemnata zona na objektot, za da se ovozmo`i
prirodna adaptacija na okoto
• HORIZONTALNO OSVETLUVAWE: vo prozorski lenti,
svetlinata vleguva vo prostorijata nepromeneta
• VERTIKALNO (ZENITALNO) OSVETLUVAWE: prirodnata
svetlina se filtrira, difuzira i reflektira
• KOMBINIRANO OSVETLUVAWE: pome|u prirodnoto
horizontalno i difuziranoto vertikalno osvetluvawe dava
balansirano osvetluvawe
PRAVILA PRI OSVETLUVAWETO NA
IZLO@BENITE SALI:
• ZENITALNO OSVETLUVAWE: mo`e da se osvetli samo eden
sprat na muzejskata zgrada; vertikalniot smer na zracite dava
dlaboki senki i ja distordira percepcijata
• HORIZONTALNO OSVETLUVAWE: ja ograni~uva dlabo~inata
na salata; horizontalniot upad na son~evite zraci koj se sovpa|a so
vizurnata linija ne dava kontrast i ja ote`nuva percepcijata
• KOMBINIRANO OSVETLUVAWE: gi balansira prethodnite
nedostatoci i ja olesnuva percepcijata, osobeno kaj
tridimenzionalnite objekti (skulptura i plastika)
• RAMNOMERNO OSVETLUVAWE: site objekti, nezavisno od
goleminata treba da bidat osvetleni ramnomerno;
REFLEKSIJATA MORA DA SE IZBEGNE
VE[TA^KO OSVETLUVAWE

• PREDNOSTI:
- mo`nosta vo golema mera da se regulira intenzitetot i spektralnata
kompozicija na svetloto
- izvorite na svetlina mo`at da se rasporedat fleksibilno i
najprikladno da go naglasat objektot
• NEDOSTATOCI:
- monotonija koja gi umrtvuva psiholo{kite reakcii
- pote{kotija vo odreduvaweto na kontrastite
- zgolemena temperatura od izvorite na svetlina
• PARALELNA PRIMENA NA DNEVNA I VE[TA^KA
SVETLINA: so cel da se izbegne ostar kontrast i distordirawe na
percepcijata
SPECIFI^NI ASPEKTI

• RELAKSACIJA: pasivna relaksacija, intelektualna asimilacija i

spontani aktivnosti (kaf#, restorani, periodika, parkovi)
• ODDEL ZA DECA: soba za ra~na rabota, crtawe, prezentacii,
didakti~ki napravi, kopii na artefaktite koi mo`at da se dopiraat,
aktivnosti povrzani so izlo`benite postavki, mesta za igra i odmor
– vo sostav na muzejskata zgrada, vo blizina na glavnite izlo`beni
postavki
• LICA SO POSEBNI POTREBI:
- rampi (nagib pomal od 6%), liftovi (min. 1.35/1.35m), sanitarii
- oddel za slepi lica vo blizina na vlezot
PERCEPCIJA I ODNESUVAWE
- percepcija na artefaktite
- percepcija na arhitekturata

• PROSTOR: op{ti konstanti

- pravec, golemina, oblik, boja
• RELACIJA OBJEKT-PROSTOR = IDENTITET
• PROSTORNA STRATEGIJA:
- vrski i fokalni to~ki
- primena na tridimenzionalni prostorni modeli na kontinuirano
dvi`ewe (spirala, cik-cak) so prekini vo ritamot
- mo`nost za izbor na patekata na dvi`ewe
- diferencijacija na izlo`benata postavka vo zavisnost od interesot
na posetitelot
PATEKA NA DVI@EWE NA POSETITELOT
• OSNOVNI PROSTORNI KONCEPTI:
- otvoren plan (moderna)
- koncept na “sobi” (postmoderna)
• DVI@EWE:
- pravolinisko (so pomalku zadr`uvawe)
- krivulesto (so pogolem interes)
• MATRICI NA DVI@EWE:
- kru`na pateka: vodi nazad do vlezot – celta e identi~na so
pojdovnata to~ka i mo`e da dojde do ‘kriza za vra}awe” so ogled
na toa deka distancata vo obratnata nasoka e predvidliva
- liniska pateka – vlezot i izlezot ne koincidiraat, celta se smeta za
“progres” i toa go ohrabruva dvi`eweto do krajnata destinacija
UPOTREBEN PROSTOR I CIRKULACIJA
IZLO@BEN PROSTOR – SISTEMI NA ARAN@IRAWE
• TOPOLO[KI ARAN@MAN: bez geometriska matrica, vo odredeni
sekvenci, ne pru`a indikacii za tipot na arhitektura prikladna kako
negova prostorna ramka
• SISTEMATSKI ARAN@MAN:
- horizontalen (spored materijalot: staklo, keramika, metal)
- vertikalen (hronolo{ki)
Vrz baza na nau~ni istra`uvawa, se postavuva specifi~na kontinuirana
razvojna sekvenca, koja vodi kon princip na aran`irawe vo serii.
Kriteriumot na seriskiot aran`man mo`e da bide didakti~ki, tematski ili
komparativen
• SISTEMATSKA SUPERIMPOZICIJA na dva ili pove}e vidovi na
aran`mani: vkrstenoto referencirawe se postignuva so matricite na
prostorniot aran`man
 IZLO@BEN PROSTOR – SISTEMI NA ARAN@IRAWE
• PODELBA NA KOLEKCIITE VO GRUPI SPORED SLI^NOST (vo
odnos na sodr`ina, razmer, materijali i t.n.) i nivno smestuvawe vo
zasebni paviqoni koi ovozmo`uvaat arhitekturata na individualnite
zgradi da bide adaptirana na sekoja grupa artefakti
• ARAN@MANI BAZIRANI NA VIZUELEN (KOMUNIKACISKI)
EFEKT, ~ija cel e da se postigne maksimalno eksponirawe na
artefaktite vo odnos na uslovite (harmoni~na relacija pome|u prostorot,
osvetluvaweto i artefaktite); objektite koi baraat sli~ni uslovi se
grupiraat, sozdavaj}i na toj na~in ~uvstvo na gradacija na prostornite
kvaliteti
• ARAN@MANI KOI OVOZMO@UVAAT INTERPRETACIJA OD
RAZLI^NI GLEDNI TO^KI: proizveduvaat prostori so razli~en
intenzitet i gustina so fokalni to~ki koi se karakteriziraat so nekakvi
specijalni prostorni kvaliteti (kade e dostapen pi{an i audio-vizuelen
materijal)
IZLO@BEN PROSTOR – SISTEMI NA ARAN@IRAWE
• NIVOI NA KONZERVACIJA, aran`irani vo zavisnost od
klimatolo{kite uslovi, grupirani poradi specifi~ni tehni~ki pri~ini;
Temperaturata i vla`nosta mo`at da bidat diktirani od pri~ini koi se
odnesuvaat istovremeno i na publikata i na eksponatite
• SIMBOLIZIRAWE NA IDEJATA VODILKA NA
PREZENTACIJATA: izbran e sistem na aran`man ~ija prostorna
struktura generira asocijacija koja konotira odredena semanti~ka
sodr`ina, na primer, spiralna kru`nica koja stremi kon gore mo`e
da go simbolizira progresot na ~ove{tvoto, so drugi zborovi,
formata e podignata na nivo na znak.
• POSTAVUVAWE NA SCENOGRAFIJA: kade dijahromi~nosta e
upotrebena na ist na~in kako vo teatarot; prostornata ramka mora
da bide istovremeno neutralna i fleksibilna, za da mo`e uspe{no da
slu`i za izvedba na sledbeni “reprezentacii”.
PRISTAP

• SISTEMI SO CENTRALIZIRAN PRISTAP – so

edinstven vlez i izlez
• SISTEMI SO DECENTRALIZIRAN PRISTAP – so
pove}e vlezovi i izlezi
CENTRALIZIRANI SISTEMI NA PRISTAP – posetitelot
e sistematski voden od arhitektonskata forma na patekata
na dvi`ewe

1. Arterijalni – linearni formi:

- pravoliniski (amfelada)
- izvieni, meandri (kaj atriumski zgradi)
- izvieni vo kru`na ili spiralna forma, na eden ili pove}e spratovi
- slobodno izvieni
- ~e{el: princip na centralna osovina i razgraneti sali koi
korespondiraat so sistemot na klasifikacija na eksponatite
- lan~anica: slobodno oblikuvani me|usebno povrzani sali, vo
soglasnost so konfiguracijata, osvetluvaweto i drugi barawa na
eksponatite
CENTRALIZIRANI SISTEMI NA PRISTAP – posetitelot
e sistematski voden od arhitektonskata forma na patekata
na dvi`ewe

1. Centri~ni formi:
- yvezdovidna osnova; obezbeduva pristap do sekvencite so
ednakvo zna~ewe, simetri~na kompozicija ~ij fokus e vo
centralniot prostor
- lepeza: ovozmo`uva brz izbor na posetitelot, no vo slu~aj na
golemi kolekcii predizvikuva zamor i zasitenost, isto taka mo`e
da sozdade turkanica vo centralniot prostor koga rekite od
posetiteli }e se presretnat na vlezot/izlezot
2. Slobodni osnovi:
- osnovna geomatriska forma so sloboden plan (kvadrat, krug)
so pristap od edni vertikalni komunikacii
DECENTRALIZIRANI SISTEMI NA PRISTAP:
koga ima dva ili pove}e vleza posetitelot ne mora da sledi
odredena pateka, tuku se dvi`i slobodno kako vo pe{a~kite
zoni vo gradovite; sistemot pretstavuva sloboden
aran`man, kade eden zaedni~ki polujaven prostor
(nadvore{en ili vnatre{en) gi obedinuva posebnite “sobi”
ili “objekti” (Geti centar)
SPECIJALNI PODRA^JA:

• KOMUNIKACIJA (pove}enamenski prostor))

• PRAKTI^NI AKTIVNOSTI (eksperimentalni sobi i rabotilnici)
• EDUKATIVNI AKTIVNOSTI (predavalni i u~ilnici)
• OSVE@UVAWE (kafeterija)
• ADMINISTRACIJA (kancelarii)

Principi na postavenost:
1. Povrzuvawe (integracija) na specijalnite podra~ja so izlo`benata
grupa (kaj mali muzei)
2. Separacija vo zasebni programski celini (kaj golemi muzei)
3. Najgolemiot broj specijalni prostorii treba da bidat blizu ili vo
vrska so vlezniot hol.
DEPOA – so poseben vlez od ekonomski dvor

1. Separirani, za posebni zbirki (polo{a solucija)

2. Integrirani (podobra, efikasna i ekonomi~na solucija)
- po dol`inata na muzejot ili vo periferna zona
- centralno, povrzani so vertikalni komunikacii so salite na
sprat, lesni i kratki horizontalni vrski, no mo`at i da gi popre~at
izlo`benite zoni i da bidat oddale~eni od istra`uva~ite,
laboratoriite i administracijata

TEHNI^KI SERVISI
VERTIKALNI I HORIZONTALNI KOMUNIKACII
KAJ IZLO@BENITE PROSTORI

• Mora da bidat inkorporirani vo izlo`beniot prostor

• Ne smee da ima prekin i popre~uvawe na dvi`eweto ({irokite skali
se podobri od dolgite i tesni skali) i da nema konfuzija vo ritamot
• Vertikalnite intervali ne smeat da bidat premali (niski skali,
posetitelot mo`e da se sopne)
• Rampite ovozmo`uvaat kontinuirano dvi`ewe, no se premnogu
dolgi (6% za 3.60 m viso~ina iznesuva 60m vo dol`ina)
• Da se izbegnuvaat liftovi bidej}i go prekinuvaat kontinuitetot na
sledeweto na izlo`bata
KONZERVACIJA
FIZIOHEMIJA KAJ MUZEJSKITE OBJEKTI
OBJEKTI KOI PODLE@AT NA ODR@UVAWE:
• ORIGINALNI ARTEFAKTI
• REPRODUKCII
• AUDIO-VIZUELNI SREDSTVA ZA INTERPRETACIJA

SEKCII KOI PODLE@AT NA RE@IM NA KONZERVACIJA:

- hermeti~ko zatvorawe, so cel da se onevozmo`at nadvore{ni
vlijanija (toplina, stud), kade temperaturata i vla`nosta se
odr`uvaat mehani~ki na isto nivo
- minimalen pristap do odredeni zoni, za da se onevozmo`at vlijanija
od ~ove~koto telo – zabrana za masovna poseta
- za{tita od svetlina – izolacija od izvori na prirodna i ve{ta~ka
svetlina
- ve{ta~ko kondicionirawe so filtriran vozduh
IZLO@BENI SEKCII SO RE@IM NA KONZERVACIJA:
• SOZDAVAWE NA KLIMATSKI ZONI – prostorii so posebni klimatski
nivoi, kade eksponatite se postavuvaat slobodno, ili za{titeni so stakleni
barieri (vitrini)
• SOZDAVAWE NA PREODNI ZONI – za aklimatizacija na posetitelite koga
preminuvaat od eden vo drug re`im na klimatizacija ili osvetluvawe
• SOZDAVAWE NA DELOVI OD IZLO@BENIOT PROSTOR SO POSEBEN
RE@IM NA KONZERVACIJA: posebni sobi ili grupi od sobi so nezavisen
sistem na kondicionirawe
• SOZDAVAWE NA SISTEMI NA “PROSTOR VO PROSTOR” – mini-
klimatski sistemi, vitrini so poseben sistem na klimatizacija
• OBEZBEDUVAWE ISTI USLOVI (TEMPERATURA I VLA@NOST) KAJ
DEPOATA
• OBEZBEDUVAWE NA PRIKLADNI VRSKI POME\U DEPOATA I
IZLO@BENITE SALI SO IST KLIMATSKI RE@IM
DISPOZICIJA NA MUZEITE

• Muzeite koi ja razvivaat dispozicijata na edno nivo se najdobri

• Kaj kompleksi koi se razvivaat na pogolema horizontalna
povr{ina, ili vo ramkite na samata zgrada, mo`na e promena na
nivoata pri {to se ovozmo`uva dobra preglednost na zbirkite i
nivna diferencijacija
• Vertikalnite servisi operiraat efikasno, komunikaciite mo`at da se
koncentriraat vo vertikalni jadra i ima kratki distanci do
izlo`benite zgradi