MEDNARODNO

HUMANITARNO
PRAVO

DOCENT DR. MENSAH C. MARIUS

 Kaj je Mednarodno Humanitarno Pravo?

 Obče sprejeta definicija MHP ne obstaja.

Avtorji glede na to, kaj hočejo poudariti,
delajo svoje definicije, ki pa imajo iste ali
podobne elemente.
 Mednarodno humanitarno pravo – znano tudi
kot pravo oboroženih spopadov ali vojno
pravo (ius in bello) je sistem pravil, katerih
namen je med vojno ali oboroženim
spopadom predvsem zaščititi osebe, ki niso
udeleženci v spopadu, ter omejiti uporabo
nehumanih metod in sredstev vojskovanja.
 Vojna- pravna ustanova

Vojna je zgodovinsko dejstvo in tudi biološko dejstvo, ker je

tesno povezana s človeško naravo. Toda vojna je tudi pravna
ustanova, in sicer skrajno sredstvo za izvedbo upravičenega
ali neupravičenega zahtevka, ultima ratio za urejanje
meddržavnih sporov. Sodobno obče meddržavno pravo
dopušča vojno kot pravno ustanovo; nalaga pa državam
dolžnost, da se pri vojskovanju ravnajo po določenih
predpisih.
 Vojna je opredeljena kot
 sredstvo samopomoči, ki ga pozitivno pravo dovoljuje, je torej pravno stanje med suverenimi
državami in se ustvari tako, da vsaj ena suverena država izjavi voljo, vojskovati se (napoved
vojne), ali pa taka volja izhaja iz konkludentnih dejanj (sovražnosti) zoper drugo suvereno
državo, in sta obedve v medsebojnih odnosih podrejeni predpisom meddržavnega prava in s
tem tudi vojnega prava. V okviru teh predpisov smeta obe vojskujoči se stranki vršiti vojaška
prisilna dejanja in segati v pravice nasprotnika
 JUS IN BELLO, JUS AD BELLUM IN JUS POST
BELLUM
 Prva dva koncepta imata – po vsebinski, moralni, filozofski plati – dolgo zgodovino,
univerzalno mednarodnopravno veljavo pa sta dosegla šele po koncu druge svetovne vojne.
Kar se je prej imenovalo vojno pravo (lat. jus in bello) ali pravo oboroženih spopadov, danes
imenujemo mednarodno humanitarno pravo, ki zavezuje strani v vojni ne glede na vzroke
spopada ali upravičenost razlogov, zaradi katerih so v vojni.
 Za koncept pravice do vojne (lat. jus ad bellum) vojna, sicer strahotna po sebi, ni vedno
najslabša rešitev; zato določa pogoje, pod katerimi imajo države pravico sprožiti vojno ali sicer
uporabiti oborožene sile.
 Ker se v realnih vojnah prepletajo, součinkujejo koncepti oborožene intervencije, oboroženih
konfliktov in vzdrževanja miru, je klasičnima vejama jus in bello in jus ad bellum dodana tretja
pravna veja pravil in načel o obnovi in vzdrževanja miru po vojni (lat. jus post bellum).
 zakonitosti vojne (ius ad bellum) ureja Ustanovna listina Združenih narodov. Ustanovna listina
OZN iz leta 1945 sicer prepoveduje uporabo sile med državami, vendar določa izjeme od
prepovedi, in sicer »neodtujljivo pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe ob
vojaškem napadu na članico Organizacije združenih narodov, vse dokler Varnostni svet

 ne sprejme potrebnih ukrepov za ohranitev mednarodnega miru in varnosti«. 51. člen vsebuje
samo osnovne sestavine ideje tako imenovane pravice do vojne; pravica braniti svoje življenje
– tudi z napadom – ne zahteva niti moralne niti pravne utemeljitve
 Henry Dunant
 Začetki MHP segajo v pravila, ki so jih določile starodavne
civilizacije in religije. Vojna je vedno poznala določene zakone in
običaje. Kodifikacija MHP na ravniuniverzalni se je začel v 19.
stoletju.

 Med službenim potovanjem junija 1859 je bil v bližini italijanskega

mesta Solferino in odkril človeško škodo, ki jo je povzročila
tamkajšnja bitka. Iz te izkušnje je napisal knjigo z naslovom Un
souvenir de Solférino, ki jo je izdal leta 1862. Leto kasneje je v
Ženevi sodeloval pri ustanovitvi Mednarodnega odbora za pomoč
ranjenim vojakom, imenovanega leta 1876 pod imenom
Mednarodni odbor Rdečega križa.(MORK)Prva Ženevska
konvencija je bila ratificirana leta 1864 in se v veliki meri nanaša na
njene predloge. S Frédéricom Passyjem je leta 1901 prejel prvo
 Dva glavna vira

 Sodobno mednarodno humanitarno pravo ima dva glavna vira: ženevsko pravo,
to je sklop pravil, ki ščitijo žrtve vojne, in haaško pravo, to je določbe, ki urejajo
vodenje sovražnosti.
 Mednarodno humanitarno pravo je v bistvu sestavljenov štirih ženevskih
konvencijah iz leta 1949. Skoraj vse države so zdaj zavezane k njim. Konvencije
iz leta 1949dopolnjena z dvema pogodbama: dvema dodatnima protokoloma iz
leta 1977 o zaščiti žrtev oboroženih spopadov.
 Določbe, namenjene zaščiti žrtev oboroženih spopadov (»ženevsko pravo«), so
v štirih ženevskih konvencijah iz leta 1949. Uporabljajo se za naslednje skupine ljudi:
• ranjenci in bolniki v oboroženih silah na terenu(1. sporazum);
• oborožene sile ranjenih, bolnih in brodolomcev na morju(2. sporazum);
• vojni ujetniki (3. konvencija);
• civilisti v času vojne (4. konvencija)
 Leta 1977 sta bili ženevski konvenciji iz leta 1949 dopolnjeni z dvemadodatne protokole o
zaščiti žrtev mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov. Tretja, posvečena
vprašanjuemblem, mu je bil ponovno dodan leta 2005.
 Bistveni del mednarodnega humanitarnega prava v zvezi z vodenjem sovražnosti je bil
razvit na dveh mednarodnih mirovnih konferencah leta 1899 in 1907 v Haagu (»haaško
pravo«). Udeleženci teh konferenc so sprejeli več deklaracij in konvencij, ki omejujejo
sredstva in metode vojskovanja, kot so haaške konvencije iz leta 1899 in 1907 o
spoštovanju zakonov in običajev vojne na kopnem, različne konvencije iz leta 1907, ki
urejajo pomorsko vojskovanje, ali deklaracije iz leta 1899, ki prepovedujejo krogle in
izstrelki, ki vsebujejo strupene pline.
 Druge konvencije prepovedujejo uporabo določenega vojaškega orožja in taktik
ali ščitijo določene kategorije oseb ali lastnine. Ti vključujejo zlasti:
• Haaška konvencija iz leta 1954 o varstvukulturne dobrine v primeru
oboroženega spopada in njegovih dveh protokolov; • Konvencija o biološkem
orožju iz leta 1972; Konvencija o določenem konvencionalnem orožju iz leta
1980 innjegovih petih protokolov;! Konvencija o kemičnem orožju iz leta 1993;
• Ottawska konvencija o protipehotnih minah iz leta 1997;
 • Izbirni protokol iz leta 2000, konvencijio otrokovih pravicah v zvezi z udeležbo otrok v oboroženih spopadih.
Številna pravila se zdaj obravnavajo kot del običajnega prava, to je splošna pravila, ki veljajo za vse države.
 Strogo razlikovanje med »haaškim pravom« in »zakonom z dneŽeneva« je

zastarela od sprejetja dveh dodatnih protokolov iz leta 1977, ki sta posodobila

pravila v zvezi z vodenjem sovražnosti. Mednarodno humanitarno pravo se

uporablja izključno za mednarodne ali nemednarodne oborožene spopade, pri

čemer je določb, ki urejajo prve, veliko več kot norm, ki se nanašajo na

druge.Poleg tega je večina določb zdaj del mednarodnega običajnega prava in se

ne uporabljajo le za mednarodne oborožene spopade, za katere so bile prvotno

ustvarjene, ampak tudi za nemednarodne oborožene spopade.

 Mednarodni in Nemednarodni oboroženi
spopadi
 Mednarodni oboroženi spopadi so spopadi med dvema ali več državami. Te
konflikte ureja številna pravila, vključno s tistimi, ki so zapisana v Ženevskih
konvencijah in Dodatnem protokolu 1.
 Nemednarodni oboroženi spopadi nasprotujejo rednim oboroženim silam proti
disidentskim oboroženim skupinam na ozemlju ene same države ali oboroženim
skupinam med seboj.
 Za to vrsto konflikta velja bolj omejen nabor pravil. Te so opredeljene v členu 3,
ki je skupenštirih ženevskih konvencij in v dodatnem protokolu II.Skupni 3. člen
ženevskih konvencij določa minimum, ki se uporablja v primerih nemednarodnih
oboroženih spopadov. Nadalje določa, da si bodo sprte strani v notranjih sporih
prizadevale s posebnimi sporazumi uveljaviti vse ali del določb konvencij.
Pomembno je razlikovati med humanitarnim pravom in
pravom v zvezi s človekovimi pravicami. Če so nekatera
njihova pravila podobno imata ti dve veji mednarodnega
pravaločeno razviti in so vsebovani v razpravahdrugačen.
Zlasti pravo človekovih pravic,za razliko od mednarodnega
humanitarnega prava velja v času miru in mnogih njegov
ihdoločbe se lahko med oboroženim spopadom začasno
prekinejo.
 Kaj je "zaščita"?
 MHP ščiti ljudi, ki ne sodelujejo v bojih, kot so civilisti in medicinsko ali versko
osebje. On ščititudi tisti, ki so prenehali sodelovati, kot so ranjeni ali bolni borci,
brodolomci, pa tudivojnih ujetnikov. Te osebe imajo pravico do spoštovanja
svojega življenja ter telesne in moralne celovitosti ter uživajo sodna jamstva. V
vseh okoliščinah jih je treba zaščititi in z njimi ravnati človeško, brez kakršnega
koli neugodnega razlikovanja. Natančneje, prepovedano je ubiti ali poškodovati
nasprotnika, ki se preda ali je izključen iz boja.
 Ranjence in bolnike mora pobrati in oskrbeti stranka, ki jih ima v svoji oblasti.
Zaščititi je treba zdravstveno osebje in opremo, bolnišnice in reševalna vozila.
Podrobna pravila urejajo tudi pogoje pridržanja vojnih ujetnikov in ravnanje s
civilisti, ki se znajdejo pod oblastjo nasprotne strani, kar vključuje zlasti njihovo
vzdrževanje, odobritev zdravljenja in pravico do izmenjave novic z
njihovdružina.
 Kako izvajati mednarodno humanitarno
pravo?
 Treba je sprejeti ukrepe za zagotovitev spoštovanja MHP. TheDržave so dolžne
poučiti svoje sile o pravilih tega zakonavojske in širše javnosti. Obvestiti morajo
in po potrebizatirati vse kršitve, ki bi lahko bile predmet te pravice.Za to morajo
države med drugim sprejeti zakone, kikaznovati najhujše kršitve ženevskih
konvencijin njunih dodatnih protokolov, ki se obravnavajo kot kazniva
dejanjavojna. Zakon, ki zagotavlja zaščito emblemov križasprejeti je treba tudi
rdečo in rdeči polmesec.
 Ukrepi so bili sprejeti tudi na mednarodni ravni. Ustanovljeni sta bili dve sodišči
za kaznovanje dejanj, storjenih v nedavnih konfliktih v nekdanji Jugoslaviji in
Ruandi. Kazensko sodiščeorganizacijo, ki je odgovorna predvsem za zatiranje
vojnih zločinov, je nastala z Rimskim statutom, sprejetim leta 1998.
 Primeri
 Bilo je veliko primerov, povezanih z mednarodnim humanitarnim pravom, tako

zgodovinskih kot sodobnih.

 Zgodovinski primeri:

 Nürnberška in Tokijska sojenja 1945-1946: Ta sojenja so potekala po drugi svetovni

vojni za pregon nacističnih in japonskih voditeljev za vojne zločine in zločine proti

človeštvu. Sojenja so vzpostavila pomembne precedense za MHP, vključno z načelom

individualne odgovornosti za vojne zločine.

 Pokol My Lai 1968: Ta pokol se je zgodil med vietnamsko vojno, ko so ameriški vojaki

ubili na stotine vietnamskih civilistov, vključno z ženskami in otroki. Pokol je bil očitna
 Sodobni primeri:
 Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY: The International Criminal Tribunal for the former
Yugoslavia ) ICTY je bilo ustanovljeno za pregon posameznikov, odgovornih za resne kršitve mednarodnega
humanitarnega prava, storjene med vojnami v nekdanji Jugoslaviji. ICTY je obtožilo več kot 160 posameznikov,
vključno z nekdanjimi voditelji držav in vlad.
 Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je imelo pooblastilo za pregon in sojenje posameznikom
za štiri kategorije kaznivih dejanj: hude kršitve ženevskih konvencij iz leta 1949, kršitve zakonov in običajev
vojne, genocid in zločine proti človeštvu.

 Kaj dosežejo vojna sodišča?

 Najpomembneje pa je, da ICTY ali druga sodišča s tem, ko posameznike kličejo na odgovornost ne glede na
njihov položaj, delujejo tako, da razbijejo tradicijo nekaznovanja vojnih zločinov in drugih resnih kršitev me
 Obtožbe
 Obtožnica proti Slobodanu Miloševiću za zločine na Kosovu je bila prva obtožnica proti sedanjemu predsedniku
države, ki jo je kadarkoli izdalo mednarodno sodišče. 8. oktobra 2001, kmalu po tem, ko je bil Slobodan
Milošević premeščen v pripor sodišča, ga je tožilstvo obtožilo tudi za zločine, storjene na Hrvaškem, 22.
novembra 2001 pa za zločine v Bosni in Hercegovini. Skupaj je bil Slobodan Milošević soočen s 66 točkami
obtožnice za zločine nad več tisoč žrtvami. dnarodnega prava.
 Mednarodno kazensko sodišče za Ruando 1994-2015 - Odobreno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih
narodov 955(ICTR: International Criminal Tribunal for Rwanda )
 Genocid v Ruandi (1994): 800.000 žrtev v samo 100 dneh.
 Posebno sodišče za Sierra Leone (SCSL) 2002-2013
 Državljanska vojna v Sierri Leone (1991-2002): več kot 50.000 žrtev
 Izredni senati na sodiščih Kambodže 2006-2023 (ECCC)- Extraordinary Chambers in the Courts of Cambodia
(ECCC) Izredni senati na sodiščih Kambodže (ECCC) so bili ustanovljeni za sojenje višjim voditeljem
Demokratične Kampučije in tistim, ki so najbolj odgovorni za zločine v obdobju od 17. aprila 1975 do 6. januarja
1979.
 Mednarodno kazensko sodišče (International Criminal Court -ICC) Ureja ga mednarodna pogodba, imenovana
Rimski statut, preiskuje in, kjer je to upravičeno, sodi posameznikom, obtoženim najhujših zločinov, ki skrbijo
mednarodno skupnost: genocida, vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in zločina agresije.
 Mednarodno kazensko sodišče: Rim, Italija 17. julija 1998, veljati pa je začel 1. julija 2002.
 123 držav je držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Od tega je 33 afriških držav,
19 azijsko-pacifiških držav, 18 vzhodnoevropskih, 28 latinskoameriških in karibskih držav ter 25
zahodnoevropskih in drugih držav.
 Varnostni svet Združenih narodov je ustanovil :
 ICTY in ICTR v skladu s VII. poglavjem Ustanovne listine ZN.
 za pregon posameznikov, odgovornih za resne kršitve mednarodnega
humanitarnega prava, storjene med konflikti v nekdanji Jugoslaviji oziroma
Ruandi.
 SCSL so ustanovili Združeni narodi in vlada Sierre Leone za pregon
posameznikov, odgovornih za hude zločine, storjene med državljansko vojno v
Sierri Leone.
 ECCC je hibridno sodišče, ki ga je ustanovila kamboška vlada za pregon
posameznikov, odgovornih za najhujše zločine, ki jih je zagrešil režim Rdečih
Kmerov.
 ICC je stalno mednarodno sodišče, ki preganja posameznike, obtožene najhujših
zločinov mednarodnega pomena, vključno z vojnimi zločini, zločini proti
človeštvu in genocidom.
 Omar al-Bašir (Sudan): Laurent Gbagbo
Dominic Ongwen (Uganda):
Omarja al-Baširja, Ahmad al-Mahdi (Mali): (Slonokoščena obala):
Dominic Ongwen, nekdanji
nekdanjega predsednika ICC je Ahmada al-Mahdija Laurent Gbagbo, nekdanji
poveljnik Gospodove
Sudana, je ICC obtožil obsodil zaradi njegove vloge predsednik Slonokoščene
odporniške vojske (LRA), je
genocida, zločinov proti pri uničevanju kulturne obale, je bil obtožen
bil obtožen vojnih zločinov
človeštvu in vojnih zločinov dediščine v Timbuktuju v zločinov proti človeštvu.
in zločinov proti človečnosti.
v zvezi s konfliktom v Maliju. (9 let) Leta 2019 ga je ICC
ICC ga je obsodil.
Darfurju. oprostilo.
 17. marca 2023 je Mednarodno
kazensko sodišče (ICC) po preiskavi
vojnih zločinov, zločinov proti
človeštvu in genocida izdalo nalog za
aretacijo Vladimirja Putina,
predsednika Rusije, in Marije Lvovo-
Belove, ruske komisarke za pravice
otrok, domnevno odgovornost za vojni
zločin nezakonite deportacije in
premeščanja otrok med rusko invazijo
na Ukrajino Nalog proti Putinu je prvi
zoper voditelja stalne članice
Varnostnega sveta Združenih narodov.
 Literatura

 Andrej Grasselli,(2021) Zbirka Mednarodno pravo MEDNARODNO

HUMANITARNO PRAVO
 Študijsko gradivo pri predmetu Mednarodno javno pravo: Matjaž Tratnik, Petra
Weingerl, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta
 https://www.icrc.org/en
 https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/apiii-2005
 https://www.un.org/en/genocideprevention/documents/atrocity-crimes/Doc.32_G
C-III-EN.pdf

 https://www.icc-cpi.int/