Kaj je Evropska unija (EU)?

• 28 držav članic
• Več kot 500 milijonov državljanov
• Kandidatke za članstvo v EU: Albanija, Črna gora,
Srbija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
in Turčija
Katera so glavna načela EU?
• Skupne vrednote: spoštovanje človekovega
dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna
država, človekove pravice, pluralizem,
nediskriminacija, strpnost, pravičnost in solidarnost
(člen 2 PEU)
• Cilj: krepitev miru, vrednot EU in blaginje njenih
narodov (člen 3 PEU)
• 4 svoboščine: prosto gibanje oseb, blaga, storitev in
kapitala
Mejniki v zgodovini EU
Začetki med letoma 1950 in 1960 –
povojna obnova

• 1950: 9. maj – deklaracija Roberta Schumana

• 1951: ustanovitev Evropske skupnosti za premog in
jeklo (ESJP)
6 držav članic: Belgija, Francija, Italija, Luksemburg,
Nemčija in Nizozemska
• 1957: Rimski pogodbi – nastanek Evropske
gospodarske skupnosti (EGS) in Euratoma
 Med letoma 1960 in 1970 –
•
polaganje temeljev
1960: ustanovitev Evropskega združenja za prosto
trgovino (EFTA)
• 1962: uvedba skupne kmetijske politike (SKP)
• 1968: odprava carinskih dajatev
Med letoma 1970 in 1980
• 1973: prva širitev – Danska, Irska in Združeno
kraljestvo pristopijo k EGS
 EGS ima zdaj 9 držav članic
• 1979: prve splošne neposredne volitve poslancev
Evropskega parlamenta
Med letoma 1980 in 1990 –
utrjevanje

• Širitev na države južne Evrope: Grčija (1981),

Španija in Portugalska (1986)
EGS ima zdaj 12 držav članic
• 1986: podpis Enotnega evropskega akta, ki
spreminja Rimsko pogodbo
• 1990: nekdanja Vzhodna Nemčija z nemško
združitvijo postane del EGS
Med letoma 1990 in 2000
• 1993: uvedba enotnega evropskega trga
(Maastrichtska pogodba)
• 1995: nova širitev - Avstrija, Finska in Švedska
EU ima 15 držav članic
Prvo desetletje 21. stoletja –
največja širitev
• 1. januar 2002: 12 držav uvede evro
• 2004: širitev na države srednje in vzhodne Evrope -
10 novih držav članic: Ciper, Češka republika,
Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska,
Slovaška in Slovenija
EU ima 25 držav članic
• 2007: pristop Bolgarije in Romunije
EU ima 27 držav članic
• 2013: pristop Hrvaške
EU ima 28 držav članic
Prvo desetletje 21. stoletja
• Potreba po institucionalnih reformah
• 2005: Francija in Nizozemska zavrneta evropsko
ustavo
• 2007: podpis Lizbonske pogodbe, ki začne veljati
1. decembra 2009
Kaj EU stori za vas?
Nekaj primerov
• Svobodno lahko živimo, študiramo in delamo v kateri
koli državi članici
• Programi izmenjav za mlade: Comenius, Leonardo Da
Vinci in Erasmus
• 19 držav ima enotno valuto
• Okoljevarstveni zakoni za boj proti podnebnim
spremembam
• Enake možnosti
• Nižji stroški mobilnega gostovanja
• In še mnogo drugega ...
Evropske institucije
•
Evropski parlament
S Svetom si delita zakonodajna pooblastila
(sprejemata zakonodajo)
• (S Svetom) nadzoruje proračun EU in politike
institucij EU
• Ima 751 poslancev, izvoljenih na splošnih volitvah
• Volitve vsakih 5 let
• Predsednik: Martin Schulz
•
Evropski svet
Vodi politiko EU ter opredeljuje njene politične
usmeritve in prednostne cilje
• Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic,
njegov predsednik in predsednik Evropske komisije
• Predsednik: Donald Tusk
•
Svet Evropske unije
Skupaj z Evropskim parlamentom sprejema
zakonodajo (spreminja, sprejema ali zavrača
zakonodajne predloge Komisije)
• Sestavljajo ga ministri 28 držav članic; sestava se
spreminja glede na obravnavane teme
• Vsakih 6 mesecev Svetu predseduje druga država
članica:
1. januar – 30. junij 2016: Nizozemska
1. julij – 31. december 2016: Slovaška
Evropska komisija
• Predlaga zakonodajo in jo izvaja (pravica do
pobude, "varuhinja" Pogodb)
• 28 komisarjev (eden iz vsake države članice), med
njimi predsednik: Jean-Claude Juncker in več
podpredsednikov (med njimi visoka predstavnica
Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko)
Ostale institucije in organi EU
• Sodišče Evropske unije
• Evropska centralna banka
• Evropsko računsko sodišče
• Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)
• Odbor regij
Evropski ekonomsko-socialni
odbor
Kaj je EESO?
• Posvetovalni organ, ustanovljen z Rimsko pogodbo
(1957)
• Zastopa organizirano civilno družbo

Evropski
Evropska parlament Svet
komisija Evropske unije

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Kaj je organizirana civilna družba?

Vse skupine in organizacije, ki jih državljani

ustanovijo, da zastopajo njihove interese, dosežejo
določen cilj ali sodelujejo s podobno mislečimi
Kakšno vlogo ima EESO?
• Evropski parlament, Svet in Evropska komisija se
posvetujejo z EESO, ki ima pri tem tri glavne
naloge:
• zagotoviti, da politike EU odražajo dejanske
gospodarske, družbene in državljanske
razmere,
• ustvariti bolj participativno EU, ki je bliže
svojim državljanom, ter
• spodbujati vrednote EU in organizacije civilne
družbe v svetu.
Most med EU in organizirano
civilno družbo
• Poudarja interese civilne družbe
• Omogoča organizacijam civilne družbe iz držav
članic, da svoja stališča izrazijo na evropski ravni
Kakšna je struktura EESO?
• Skupščina s 350 člani (imenovani so za 5 let) iz 28 držav
članic EU.
• EESO ima 1 predsednika in 2 podpredsednika, ki so
izvoljeni za obdobje dveh let in pol.
• Zastopa ekonomske in socialne interesne skupine:
delodajalce, delojemalce in razne dejavnosti
(nevladne organizacije, kmeti, mladi, združenja za
varstvo potrošnikov ipd.).
• Ima 6 strokovnih skupin in posvetovalno komisijo za
spremembe v industriji (CCMI).
• O mnenjih razpravlja in jih sprejema na plenarnih
zasedanjih (+/-9 letno) z navadno večino.
Kako EESO deluje?
Priprava mnenja
Plenarno zasedanje

II. SKUPINA
delojemalci
I. SKUPINA III. SKUPINA
delodajalci razne dejavnosti

STROKOVNA študijska STROKOVNA

SKUPINA SKUPINA
skupina:
6 strokovnih skupin člani in strokovnjaki
Vaša Evropa, vaš glas!
 Skupaj se lotite naslednjih vprašanj:

• Predlogi ukrepov za boljše vključevanje priseljencev

v državah gostiteljicah
• Praktično ukrepanje na terenu: v šolah, klubih ipd.,
ki bo mladim priseljencem pomagalo, da se hitreje
vključijo
• Praktični predlogi za obravnavo migracijske in
begunske krize z vidika mladih
Skupaj se lotite naslednjih
vprašanj:
• Praktični predlog, kako bi povečali zavedanje o
pomenu uspešnega vključevanja, zlasti mladih
beguncev
• Sodelovanje v aktivnem državljanstvu,
medkulturnem dialogu in izobraževanju na
področju boja proti diskriminaciji
Informacije o begunski krizi:
• Od začetka vojne je iz Sirije pobegnilo več kot 4
milijone Sircev – od tega polovica otrok.
• Sosednji Libanon je sprejel skoraj 1,2 milijona sirskih
beguncev in ima poleg Jordanije največje število
beguncev na prebivalca na svetu.
• Turčija je sprejela več kot 1,9 milijona sirskih
beguncev, kar pomeni, da gosti največje število
beguncev na svetu.
Informacije o begunski krizi:
• Švedska in Nemčija sta sprejeli največ beguncev med
vsemi državami članicami EU. V Nemčiji je trenutno
več kot 161.000 sirskih beguncev.
• Druge evropske države so zavrnile namestitev
beguncev in raje zaprle svoje meje.
• Begunci ne bežijo samo iz Sirije. V zadnjih petih letih
je v različnih delih sveta izbruhnilo več kot ducat
drugih konfliktov, med drugim v Iraku, Južnem
Sudanu in Ukrajini.
Informacije o begunski krizi:

• Po podatkih UNHCR je danes vsak 122. človek na

svetu begunec, notranje razseljena oseba ali prosilec
za azil.
• 43 odstotkov vseh beguncev na svetu je otrok.
• Begunci zapustijo svoje domove in domovino, ker
nimajo druge izbire.
Kaj pomeni biti begunec:
• Konvencija o beguncih iz leta 1951 opredeljuje
begunca kot osebo, ki se zaradi utemeljenega strahu
pred preganjanjem zaradi rasne, verske ali nacionalne
pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti
določeni družbeni skupini nahaja izven države, katere
državljan je, in ne more ali zaradi tega strahu noče
izkoristiti zaščite te države.
Mladi begunci:
• Niso samo izgubili svojega otroštva, tudi njihove
pravice so zelo ogrožene.
• Zaradi svoje starosti imajo mladi begunci posebne
potrebe; lahko so tudi brez staršev ali varuhov, kot so
mladoletni begunci brez spremstva.
• Ta zelo negotov in nemiren položaj lahko škodi
kulturnemu, intelektualnemu, fizičnemu in psihičnemu
razvoju mladih ter njihovemu odnosu do družbe.
• Otroci in mladi nimajo dostopa do izobraževanja in
dejavnosti za preživljanje prostega časa.
Stališče EESO
EU potrebuje novo priseljensko in azilno politiko, ki
temelji na večji skupni odgovornosti.
Sprejeti bi bilo treba zakonik o priseljevanju, ki bi zajel
vso zakonodajo.
Sodelovanje z izvornimi ali tranzitnimi državami
nečlanicami EU je bistven element odpravljanja vzrokov
migracije.
Politiko EU bi moral voditi človekoljuben pristop v
nasprotju s pogosto ksenofobičnimi nacionalnimi
razpravami o domnevni grožnji ‘nezakonitih migrantov’.
Osnovno stališče Odbora je, da so migranti ljudje s
povsem enakimi temeljnimi pravicami kot državljani
EU, ki jih je treba spoštovati in zaščititi ne glede na
pravni status določene osebe.
Odbor z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v Evropi naraščajo
nestrpnost, rasizem in ksenofobija do priseljencev.
V Bruslju: poročanje in razprava
• Delali boste v skupini.
• Nekatere delovne skupine bodo nato poročale o
glavnih ugotovitvah na končnem plenarnem
zasedanju VEVS in te ugotovitve bodo povzete v
dokumentih tega dneva.
• Upamo, da bodo prvim korakom v okviru tega
dogodka sledile druge pobude po Evropi, ki bodo
spodbudile mlade k aktivni odgovornosti!
Kontaktni podatki
• Na voljo smo vam za vse nadaljnje informacije ali
pomoč:
• e-naslov: youreurope@eesc.europa.eu
• spletna stran: www.eesc.europa.eu
• Your Europe, Your Say
• @youreurope