Socialna kognicija

Zaznavanje socialnih skupin

in medskupinskih odnosov :
stereotipi, predsodki, rasizem
Doc. dr. Alenka Gril

FSD – Psihologija za SD
Stereotipi
• stereotip je mentalna reprezentacija socialne skupine in njenih
članov (Fiske, 1998): skupini oseb pripišemo isto potezo
• organizira in integrira vhodne info, usmerja pozornost, obarva priklic info
• stereotip izhaja po obliki in vsebini iz socialnega konteksta
• njihovo delovanje vodi k socialni nepravičnosti
• stereotipiziranje je proces aktivacije in uporabe stereotipa
• socialna ali kulturna reprezentacija skupine je socialni stereotip (vsi
člani družbe jih zlahka prepoznajo); individualni stereotipi so osebni
• bodisi pozitiven ali negativen, stereotip je pretirano prepričanje,
povezano s socialno kategorijo
• njegova funkcija je, da opraviči (racionalizira) naše vedenje v odnosu do oseb
iz te socialne kategorije
 Predsodki
• Pred-sodba o nekom ali nečem;
• oblikovanje mnenja ali vrednosti nekoga/nečesa
• v odsotnosti neposredne izkušnje z njim/s tem.
Definicija predsodkov - Gordon Allport (1954, The Nature of Prejudice, str. 9):
»Etnični predsodek je antipatija, osnovana na napačni ali nefleksibilni
generalizaciji. Lahko je občuten ali izražen. Lahko je usmerjen proti
skupini kot celoti ali proti posamezniku, ki je član te skupine.«

• Značilnosti predsodkov:
1. Stališče (kognitivna, afektivna, vedenjska komponenta)
2. Osnova: napačne, toge posplošitve
3. Predpojem, prekoncept
4. Rigiden in odporen
5. Negativen

 Lahko vodijo v sovražnost, izogibanje, diskriminacijo, in nasilje.

Socialno kognitivna perspektiva na predsodke
• Fokus na individualnem psihološkem funkcioniranju informacij o sebi
in drugih:
• Predsodki so manifestacija določene vrste/tipa osebnosti:
1. Avtoritarna osebnost (Adorno, 1950)
2. Desničarska avtoritarnost (RWA; Altemayer, 1988)
3. Orientacija k socialni dominaciji (družbeni prevladi) (SDO; Pratto, 1999)
• Vsi trije pristopi vključujejo:
• širše družbene in ideološke procese,
• ne le razlik v osebnostnih dispozicijah oseb, ki so bolj nagnjene k predsodkom,
• in razlagajo razlike med ljudmi v kognitivnem procesiranju.
Avtoritarna osebnost (Adorno, 1950)
• Preučevali so psihološke dejavnike ki so fašističnemu režimu omogočali delovanje (2.
svetovna vojna)
• na osnovi vprašalnikov in intervjujev...
• so oblikovali portret avtoritarne osebnosti:
• identificirali so 9 dimenzij, ki definirajo avtoritarnost
• Konvencionalnost . Moč in robatost
• Avtoritarno podrejanje . Destruktivnost in cinizem
• Avtoritarna agresivnost . Projektivnost
• Vraževernost in stereotipija . Spol
• Anti-intracepcija (nerazumevanje motivov, čustev drugih)

• avtoritarna osebnost se oblikuje z vzgojo v specifični družinski strukturi (hierarhične, okrog

strogega očeta, ki fizično kaznuje)
• Avtoritarnost je osebnostna poteza;
• Tisti, z visoko izraženo avtoritarnostjo, so bolj nagnjeni k predsodkom
 Desničarska avtoritarnost (Altemayer, 1981 – 1998)
• 3 poteze opredelijo desničarsko avtoritarnost:
1. Avtoritarno podrejanje
2. Avtoritarna agresivnost
3. Konvencionalnost
• vsi otroci dokaj avtoritarni (to odraža njihovo pozicijo
nemoči v družini in družbi)
otrok izgubi avtoritarnost z izkušnjami (stiki z
manjšinami, geji, uporabniki drog, radikalci...; z
nepravično obravnavo s strani avtoritet –v adolescenci )
postanejo manj avtoritarni oz. strpni mladi odrasli
(vendar, če ostajajo zaprti v svojih krogih, ostanejo visoko
avtoritarni)
• Visoke pozitivne in konsistentne korelacije
desničarske avtoritarnosti in predsodkov https://www.youtube.com/watch?v=tfuLd9DBKoQ
Teorija socialne dominacije (Sidanius in Pratto,
1999)
• Vse družbe so strukturirane v socialne hierarhije na osnovi skupin (skupine
na vrhu imajo več pozitivne socialne vrednosti, na dnu pa več negativne soc. vrednosti)
• Socialna stratifikacija je organizirana okrog treh dimenzij: starosti, spola in arbitrarnega
seta (le v družbah z ekonomskim presežkom)
• Arbitrarni set hierarhije temelji na kateremkoli kriteriju za razlikovanje med skupinami
• Večina družb vzdržuje neenakost z minimalnimi napetostmi med skupinami, na osnovi
legitimiranja mitov (seti prepričanj, vrednot, stereotipov, predsodkov, ideologij)
oziroma z miti zmanjšujejo hierarhije in dosegajo enakosti med skupinami
• nekateri ljudje konsistentno podpirajo skupinske hierarhije v družbi =>
orientacija k socialni dominaciji / prevladi (SDO) (drugi
so ji konstantno nasprotni)
• stabilna predispozicija za sprejemanje legitimirajočih mitov
• usmerja stališča in vedenje osebe
• visoko korelira s predsodki
Teorija socialne dominacije (Sidanius in Pratto,
1999)
SDO lestvica – primeri postavk:
1. Zmagati je pomembneje kot to,
kako se je igra igrala.
2. Pomembno si je pridobiti prednost
v življenju, ne glede na sredstva.
3. Včasih je potrebno nasilje, da se
uredijo konflikti med skupinami.
4. Državi bi šlo bolje, če bi se
podrejene skupine sprijaznile s
svojim položajem.
5. Če bi ljudi obravnavali enako, bi
imeli manj težav v družbi.*
6. Da bi si pridobil prednost, je včasih
treba zatreti druge skupine ljudi.
7. Prizadevati si je treba za večjo
socialno enakost med skupinami.*
* - obratno vrednotenje.
 Predsodek kot stališče
• Stališča razumemo kot evalvacije / ocene / ovrednotenje objektov;
• Predsodek je specifično stališče: objekt evalvacije je skupina oseb ali njeni člani
• Rasizem je vrsta predsodka; predsodek je antipatija do skupine in njenih članov,
rasizem je predsodek, ki se vzbudi, ko so skupine definirane na podlagi rase
• rasne kategorije niso empirična, opazljiva ali zamišljena razlika, temveč socialna in ideološka
konstrukcija
• vključuje neposredno zavračanje ali sovražnost do manjšinskih skupin
• Spremembe rasizma v zadnjih desetletjih:
• Simbolični in moderni rasizem
• Ambivalentni rasizem
• Averzivni rasizem
• Subtilni rasizem
Teorija socialne identitete (Tajfel, 1981)
• Ljudje pripadamo več socialnim skupinam hkrati (spol, narodnost, država, poklic,
SES...) ... to so različne socialne identitete
• nekatere socialne identitete oseba internalizira v lastno samopodobo
=> želi ohraniti pozitivno samospoštovanje
• zaznave in stališča ljudi do članov svoje skupine in drugih skupin izhajajo iz osebne
želje po identifikaciji s skupinami, ki so v določenem konteksu superiorne in lahko
zagotovijo pozitivno samospoštovanje
 Socialna identiteta in
stereotipizacija
V medskupinskem kontekstu:
• Izbiramo tiste dimenzije primerjave med
skupinami, ki vodijo k pozitivnim podobam
sebe/svoje skupine
– > zagotovijo pozitivno prepoznavnost
sebe
• Pozitivno samospoštovanje, ki izhaja iz trenutno
poudarjene socialne identitete, dosežemo tako, da
pozitivneje vrednotimo člane lastne skupine kot
člane druge skupine (njih ne nujno negativno)
 favoriziranje lastne skupine (in-group) in
 predsodki do druge skupine (out-group)
 Teorija socialne identitete
• že sama kategorizacija sebe kot člana skupine
=> stereotipno zaznavanje in =>
medskupinsko razlikovanje
• v različnih kontekstih različno:
• Bolj ko se oseba identificira s skupino, bolj sebe zaznava stereotipno:
glede na tiste dimenzije, ki so pomembne za opredelitev identitete lastne skupine v
določenem kontekstu in opaža
večje razlike med svojo in drugimi skupinami
• NE, če se ne identificira s skupino
• pristranost v kognitivnem procesiranju:
• zmanjšajo se razlike med člani skupine => znotrajskupinska homogenost (stereotipi)
• povečajo se razlike med skupinami => medskupinska stališča (favoriziranje vs.
predsodki)
Teorija samokategorizacije (Turner, 1999)
• Multiple osebne in socialne identitete so organizirane v hierarhijo kategorij:
• ko mislimo o osebnostnih lastnostih, ne o značilnih potezah skupin, le zamenjamo raven
kategorizacije (osnovnejša ali nadrednejša raven ktg.)
• Vsaka medskupinska interakcija izzove samokategorizacijo skladno s –>
poudarjeno socialno identiteto –> stereotipno zaznavanje in vedenje
= kontekstualno različno
• Identifikacija glede na osebno pripravljenost, pričakovanja, sovpadanje osebnih in
značilnosti skupine ter stopnjo strinjanja z njenimi normami, vrednotami, prepričanji
• Norme in prepričanja te skupine o naravi medskupinskih odnosov so osnova za preverjanje
resničnosti, veljavnosti in primernosti lastnih zaznav in sodb
 Primerjalni kontekst določa vsebino stereotipov
• Socialna kategorizacija je kognitivni mehanizem, ki se odraža v
medskupinskem vedenju (sodelovanje, tekmovanje, konflikti) in
usmerja posameznikove zaznave ter stališča do skupin
 Socialna identiteta in predsodki
• Predsodek je medskupinski fenomen, izhaja iz percepcije socialne strukture
• ni dovolj le samokategorizacija in socialna identiteta, tudi kontekst (medskupinske norme)
• Medskupinsko razlikovanje je pomembno doseči, ko je soc. identiteta ogrožena:
• skupina socialno podcenjena
• pritiski h kohezivnosti v skupini (uniformnosti)
• status skupine v medskupinskem kontekstu primerjave
• status posameznika v skupini
• Doseganje pozitivne razpoznavnosti pred relevantnimi člani drugih skupin, odvisno od:
• Legitimnosti statusne razlike
• Zaznane stabilnosti medskupinske hierarhije
• Zaznane prepustnosti skupinskih meja
Socialna identiteta in predsodki
Različne vedenjske posledice:
• Skupine z nižjim statusom:
• Stabilna hierarhija + prepustne meje =>
prehod ali socialna mobilnost
(trud, delo, izobraževanje)
• Nestabilna struktura + nelegitimne razlike + neprepustne meje =>
socialne spremembe
• socialna kreativnost (redefinirati dimenzije razlikovanja med skupinami)
• socialno tekmovanje (politično redefinirati statusne hierarhije, neposredno
soočenje med skupinami)
• legitimno (sodišče odloči o novih pravicah)
• nelegitimno (socialni nemiri, vojna)
Socialna identiteta in predsodki
Različne vedenjske posledice:
• Skupine z višjim statusom:
• Običajno: bolj favorizirajo sebe; vidijo manjše statusne razlike med skupinami;
svoj status legitimen; bolj stabilne meje med skupinami;
• Do skupin z nižjim statusom:
• Če je statusna razlika legitimna: jih zaničujejo ali se jim smilijo => predsodek
• Če je statusna razlika nelegitimna: moralno ogorčenje + politični aktivizem
=> zmanjšajo lastno prednost ali dosegajo večjo enakost med skupinami
• Do lastne skupine, z višjim statusom:
• Če je statusna razlika legitimna: ponos
• Če je statusna razlika nelegitimna: strah, krivda ali hvalisanje
Socialna identiteta pri otrocih
• Preferiranje lastne skupine pred drugo je prisotno že pri
mlajših otrocih (pregled v Fishbein, 2002)
https://www.youtube.com/watch?v=FRvVFW85IcU (6.50‘-8,30‘)

• Med 1. in 5. letom: (Strayer in Trudel, 1984)

• Naklonjenost (svoji) skupini in z višjim statusum
• Dominantnost (konflikti in dominacija v skupini) – več pri 3-letnikih (kot 4/5let)
 Skupinska identiteta se začne razvijati pri 3. letih, dobro razvita pri 5. letih
• Eksperiment minimalne skupine 3,5-/5-/7-/9-letni (Yee in Brown, 1992)
• Preskus nositi jajca na čas -> 2 skupini: zeleni (hitrejši) in modri (počasnejši) -> ocena sebe in skupine
• Vse starosti: raje svojo skupino + 5-letni precenjevali svojo (modri)
• Vsi zeleni ne bi zamenjali skupine, vsi modri bi zamenjali skupino, razen 5-letni ne (večja pripadnost!)
 Že pri 3,5-letih se identificirajo s skupino in kažejo znotrajskupinske procese pri 5. letih!
 Eksperiment z imitacijo igre vlog (Watson in Fischer, 1980)
 Vedenjske vloge (ustrezna vedenja vloge: zdravnika, sestre) => 3 – 3,5 let
 Socialne vloge (vedenja med komplementarnimi vlogami: zdravnik – sestra) => 4 – 4,5 let
 Skupinska identiteta se razvije pri starosti 4 let
Identifikacija s socialnimi ktg pri otrocih
• 3 el. razvoja socialne identitete: spol rasa narodnost
(Ruble idr., 2004)
• Zavedanje razlik med skupinami 2./3.let po 3. letu 4.-6. let
• Identifikacija svoje pripadnosti 2,5 let 4./5. let 7.-10. let
• Konstantnost (se ne spreminja) 3.-7. let 7.-9. let
večina > manjšina
• Identifikacija z lastno narodnostjo in etnična stališča do svojih – različno:
• Identifikacija že pri 6. letih in vztraja ali narašča ali upada
• Korelacije med ID in pozitivnimi atributi svoje skupine že pri 6. letih in naraščajo do 9./12. leta
ali so nizke korelacije ali jih ni;
• Pripadniki manjšin – močnejša etnična ID kot pripadniki dominantne kulture
• Mladostniki manjšin pozneje, ker razvijajo dvojno identiteto
(večina<manjšina) -> + stališča do drugih (Phinney idr, 2006) https://www.youtube.com/watch?v=sg4EVqutc28
• Otroci: stopnja identifikacije narašča s starostjo (6.–11. leta); pri
fantih močnejša etnična ID kot pri dekletih (Barrett idr., 2007)
 Medskupinska stališča pri otrocih (narodnost)
• Otroci izražajo pozitivna stališča do svoje države / naroda pri 5.-6. letih (Barrett idr., 2007)
• Se ohranja do 12. leta;
• Naraščajo pozitivni atributi drugih narodov, do lastnega se ohranjajo/zmanjšajo => manj preferiranja
• Negativno vrednotenje drugih skupin pri otrocih ni prisotno, le manj pozitivno kot svoje
• Tradicionalne sovražnike lastnega naroda – manj pozitivno (najbolj pri 5. letih)
• razen v ekstremnih situacijah medskupinske sovražnosti (3. letih - vojna, Povrzanović, 2003)
• Stereotipi o skupinah ljudi posameznih držav / narodov: 5.-6. letih (Barrett idr., 2007)
• Vsebina se razlikuje med narodi – skladna po starosti otrok in med državami
• Med 6.-11. letom različne pozitivne in negativne lastnosti svoje in drugih skupin
• Več pozitivnih lastnosti svoji skupini
• negativnih lastnosti pa ne vedno svoji najmanj
Medrasna stališča pri otrocih
• Razvoj medrasnih stališč pri belopoltih otrocih: (Aboud, 1988)
• jasne preference do belopoltih od 4. leta dalje –> naraščajo do 7./8. leta,
potem pa do 12. leta upadejo ali popolnoma izginejo
• drugim etničnim skupinam so otroci manj naklonjeni – nevtralne ocene, ne pa negativne!
• v mladostništvu se kažejo različni razvojni vzorci – rasni predsodki se ne spreminjajo ali upadajo
(posreduje socialna zaželenost, Fishbein, 2002);
• dekleta v otroštvu več, v mladostništvu pa manj rasnih predsodkov kot fantje
• Med temnopoltimi otroci se medrasna stališča drugače razvijajo: (Aboud, 1988)
• 4-letniki enako preferirajo belopolte in temnopolte ali pa le belopolte
• med 4./6. letom narastejo preference do belopoltih
• od 7. do 10. leta pa narastejo preference do temnopoltih
• od 8. do 10. leta preference do belopoltih upadajo
• V mladostništvu pa različne študije kažejo različne vzorce v rasnih stališčih temnopoltih - med 12.
in 16. letom ni sprememb ali pa postajajo bolj negativna do belopoltih (Fishbein, 2002)
• https://www.youtube.com/watch?v=QRZPw-9sJtQ
Socialno-kognitivna teorija razvoja
predsodkov (Aboud, 1988)
• Predsodki do etničnih skupin najmočnejši pri najmlajših otrocih
• Spremembe v vrednotenju skupin in intenziteti predsodkov – 2 sekvenci:
1. Prehod od čustvenih k zaznavnim in spoznavnim procesom
• Malčki: preference na znane osebe = čustveno ugodje, do neznanih oprezni -> posplošijo odziv, izražajo
nezaupanje do drugačnih (nepredvidljivi)
• Predšolski otroci: razlikujejo med ljudmi glede na podobnost/različnost od sebe (teh ne marajo); sebe
primerjajo po zunanjih, opaznih znakih (barva kože, jezik, obleka)
• Šolski otroci: decentracija mišljenja, reverzibilnost operacij s konkretnimi vsebinami: socialne kategorije
razumejo na osnovi notranjih, psihičnih značilnosti

2. Spremembe osredotočenosti s sebe k skupini in nato k posameznikom

• sprememba fokusa od sebe k zavedanju pripadnosti skupinam (favorizirajo svojo/zavračajo drugo skupino)
• nato fokus k razlikam med skupinami (predsodki upadajo, razumejo arbitrarnost etnične pripadnosti in
recipročnost zaznav)
• fokus na medosebne razlike in ne le na razlike med skupinami (manj predsodkov v poznem otroštvu)
• mladostniki znova bolj favorizirajo svojo skupino zaradi iskanja lastne identitete
Zmanjševanje predsodkov
• povečati zaznavanje PODOBNOSTI MED SKUPINAMI (Fishbein, 2002):
a) Sprejemanje avtoritete (sankcionira predsodke)
b) Povečevanje privlačnosti druge skupine (medskupinske interakcije)
c) Favoriziranje lastne skupine (sodelovanje => skupna, nadredna skupina)
https://www.youtube.com/watch?v=OWTcqRsGa4g

KONTAKTNA TEORIJA (Allport, 1954): v šoli (Fishbein, 2002)

a) Enak status različnih skupin
b) Normativna sprememba (+ sankcije)
c) Skupni cilji
d) Spontani in intimni odnosi
=> vzajemno spoštovanje
=> razredna/šolska klima
=> sodelovanje vseh – spoznavanje
podobnosti
=> skupno delo, učenje, igra - prijateljstvo
RAZISKAVE zmanjševanja etničnih predsodkov in
diskriminacije pri otrocih
• Socializacija strpnosti skozi spodbujanje empatije do drugih in skrb zanje, v
nasprotju s poudarjanjem lastnih interesov
 pozitivnejša stališča do druge rase (Katz in Hass, 1988), tujcev (Boehnke in dr.,1998), imigrantov (Flanagan in Gallay, 1999)
• Pozitivna stališča do integracije kot pristopa k akulturaciji narodnostnih manjšin
 boljše prilagajanje in manj diskriminacije (Liebkind in dr., 2004)
• Promoviranje različnih prednosti narodnostnih manjšin v šoli
 pozitivna etnična identiteta mladostnikov manjšin in sprejemanje med vrstniki (Thomas in dr., 2008)
• Primerne zunanje spodbude nediskriminatornega vedenja
 uspešno učenje samoregulacije svojih predsodkov (Fehr in Sassenberg, 2010)
• Spodbujanje vrstniških interakcij med otroci/mladostniki različnih skupin
 pozitivnejša etnična stališča (Cameron in dr., 2007) in kakovostna medetnična in medrasna prijateljstva (Aboud
in Sankar, 2007)

• Sodelovalno učenje
 Manj spolnih in rasnih predsodkov in diskriminacije (Fishbein, 2002), več medrasnih prijateljstev (Slavin, 1977,
1979)
Literatura
• Ule, M. (2009). Psihologija stereotipov, predsodkov in diskriminacije. V M. Ule, Socialna psihologija,
Analitični pristop k življenju v družbi (str. 177–238). Ljubljana: Založba FDV.
• Gril, A., Videčnik, A. (2011). Razvoj narodnostne identitete, Značilnosti medskupinskega vedenja,
Teorije razvoja narodnostnih stališč in narodnostne identitete. V A. Gril in A. Videčnik, Oblikovanje
državljanske identitete mladih v šoli (str. 21–41). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
https://www.doi.org/10.32320/978-961-270-078-2
• Gril, A. (2007). Medskupinsko zaznavanje. Razvoj razumevanja družbenih odnosov. V A. Gril, Družbene
predstave organizirane mladine (str. 32 – 68). Ljubljana: Pedagoški inštitut
Dodatna literatura:
• Augoustinos, M., Walker, I. in Donaghue, N. (2006). Prejudice. V M. Augostinos, I. Walker in N.
Donaghue, Social cognition, An integrated introduction (str. 225–270). Sage.
• Durkin, K. (1996). The development of ethnic and national prejudice. V K. Durkin, Developmental social
psychology, From infancy to old age (352 – 356). Blackwell.
• Fishbein, H. D. (2002). Peer prejudice and discrimination: the origins of prejudice, 2nd edition.
Mahwah, New Jersey, London: LEA, publishers.