Metode Modeliranje

Polhelikopter
Matej Hace, Bor Černe
Polhelikopter
- Helikopterski “žerjav”
- Železna nosilna konstrukcija in premikajoči del
- Enosmerni elektromotor z zračnim vijakom, ki proizvaja vzgonsko silo
- Vpete uteži in dodana fizična blokada
- Sistem drugega ali višjega reda
Karakteristike in parametri
Matematični model
- Osnova za modeliranje
- Lagrangova metoda
- Potrebujemo enačbo za kintetično in potencialno energijo
- Posplošena koordinata je v našem primeru Φ
- Vztrajnostni moment izračunan kot vsota vseh prispevkov okoli vrtišča
Matematični zapis
Modeliranje
- Fizikalne parametre in konstante
razberemo iz literature
Nelinearni model
• Model sestavljen v Simulinku

• Sledimo matematičnemu zapisu

• Primerjamo realni odziv z našim modelom

 Nelinearni model
•Model vzbujamo z naraščujočimi stopničastimi signali
• Nelinearni model realiziramo s sumatorjem, v katerega dodajamo člene
matematičenga zapisa
• Ustvarili tudi model s prenosno funkcijo, ki pri višjih vrednostih posplošene
koordinate ne obnaša pravilno
• Nelinearni model primerjali z realnim s pomočjo PoKeys
Odziv
preko
prenosne
funkcije
Primerjava z
realnim
odzivom
 - Linearizacija matematičnega modela

- Nelinearne dele predstavljajo kotne funkcije,

ki vsebujejo kot φ

Linearizacij - Razvoj Taylorjeve vrste okrog delovne točke

a v ustaljenem stanju (npr. 54°)

- Lineariziran model zapisati v prostoru stanj

-Sistem simuliramo v Simulinku

Linearizacija
• Zapis v Matlabu

•Razvoj Taylorjeve vrste

• Zapis v prostoru stanj

•Pretvorba v prenosno funkcijo

Linearizacija
• Dobljene vrednosti vstavimo v blok “tf”

•Pred blokom vrednost delovne točke odštejemo

•Na izhodu pa nazaj prištejemo

 Točke izbrane v ustaljenih stanjih
- DT1 = 32,41°
Končni rezultat - DT2 = 54,06°
- DT3 = 84,81°
Rezultati
J_kon =

11.1203

Theilov_indeks =

0.0528
Rezultati

Nelinearni model
J_kon = 3.1196
Theilov_indeks = 0.0162
NETEHNIČNI SISTEM
Epidemija nove koronavirusne bolezni in vrednotenje
smiselnosti širitev zdravstvenih kapacitet
(izgradnja/urejanje novih bolnišnic za namene zdravljenja
Ovrednotenje naloge

• Glede na razmere, ki se dogajajo z pandemijo, je zelo pomembna kapaciteta bolnišnic

• S to nalogo smo preverili ali se bolj splača gradnja novih prostorov ali samo spreminjanje namenov
prostorov v bolnišnicah
• Poleg tega bi se iz grafov pridobljenih dalo pridobiti še kakšne druge informacije: število zaposlenih,
finančni vidik situacije
Podatki
• Čas gradnje manjših bolnišnic,
• Situacija ležišč in zasedenosti v Sloveniji,
• Nekaj podatkov pa izbranih glede na logistiko
• Orientacija glede na prej znanih podatkih
OSNOVA
• Temelji na SEIRHICD modelu
• Da smo dobili vsoto vseh hospitaliziranih smo združili H in IC del modela
Dodatki
• Iz zasedenosti treba določiti eno izmed dveh možnosti
 Nove prostore znotraj bolnišnic
 Novo malo bolnišnico
• potrebno določiti parameter, kateri se spreminja glede na količino zasedenosti
• Določeno je bilo, če vrednost zasedenih preseže 95% se znotraj bolnišnice poveča
število prostih postelj za krivuljo današnjega trenda oz., če pade se tudi število postelj
vrne v osnovo
• Pri dodatnih prostorih v bolnišnicah pa se je izbrala vrednost 85% ter povečava za 70
mest
• Za izgradnjo majhne bolnišnice z osnovo količino postelj 200 in se prav tako povečuje
(HBO >= bolnica*0.95) ? VP : 0
Rezultati
• Bolnica
•VP
•Flow20
•HBO
•plus_post
• Bolnica (boljša optimizacija glede razpolaga prostih mest, ni prevelikih raznolikosti pri ujemanju trenda krivulj,
čas izgradnje 12 do 36 mesecev, finančno bolj konstanto, brez prevelikega napora zaradi dosti zaposlenih, )
• Razširitve (konstanta optimizacija, več sprememb v količini in načinu dela , ni potrebno čakati na več kapacitet,
več nadur, več ne konstanta mesečna plača, možnost velikih odpovedi, kratkotrajna dela, konstanta spreminjanja
zaposlenih)