VIRUSI

Uvrstitev virusov

 Uvrstitev: Virusov ne najdemo v nobenem kraljestvu

živih bitij, saj jih ne uvrščamo med živa bitja. Zakaj?
- Nimajo celične zgradbe
- Nimajo presnove
- Razmnožujejo se le v gostiteljevi celici
- Kristalizirajo – to je lastnost neživega (oblikovanje
trdnih delcev)
 Lastnosti živega: sposobnost razmnoževanja, vsebujejo
nukleinske kisline in podvrženi so mutacijam.
Izvor virusov

 Izvor virusov: O izvoru virusov obstaja več hipotez:

1. Njihovi predniki so bili dobro razviti organizmi, ki so ob prehodu na
zajedalski način življenja tako poenostavili, da so izgubili celično
zgradbo in metabolizem.
2. Kmalu po nastanku živih bitij v pramorju naj bi virusi prešli na
parazitski način življenja. Prvotnim heterotrofom je pričelo
zmanjkovati hrane, zato so eni prešli na avtotrofen način
prehranjevanja, drugi pa na zajedavskega in se tako ustrezno
poenostavili.
3. Danes najbolj uveljavljena hipoteza pravi, da so virusi z beljakovinskim
ovojem obdani osamosvojeni koščki dednega materiala organizmov. Po
podobnosti med dednim materialom virusov in njihovih gostiteljskih
vrst nekateri sklepajo, da so se virusi razvili iz dednega materiala
svojega gostitelja. Torej virusi med sabo nimajo skupnega izvora.
ZGRADBA VIRUSOV

 Kapsida (beljakovinske molekule). Od kapside je

odvisna oblika virusa (npr. paličasti, poliedrični).
Kapsida varuje NK pri prehodu med celicami.
 Nukleinska kislina – nosilka dednega zapisa (DNK ali
RNK – nikoli pa obe hkrati).
 Dodatna ovojnica – nekateri virusi: lahko imajo poleg
kapside tudi ovojnico (iz gostiteljeve membrane:
zgradba iz beljakovin, maščob – fosfolipidov in
ogljikovih hidratov).
 Le nekateri virusi vsebujejo še encime (npr.
retrovirusi: encim reverzna transkriptaza).
ZGRADBA BAKTERIOFAGA
Slika bakterifagov pod
elektronskim mikroskopom (pod
svetlobnim mikroskopom seveda bakteriofagi niso vidni)
ZGRADBA RETROVIRUSA

 Encim reverzna transkriptaza omogoča prepis virusne

RNA v virusno DNA, da se ta lahko vgradi v genom
gostitelja.
 Provirus je virusna DNA vgrajena v genom gostitelja.
Razmnoževalni cikel
bakteriofaga
Razmnoževalni cikel
retrovirusa
LIZOGENI IN LIZNI CIKEL
VIRUSI IN DRUGI
POVZROČITELJI BOLEZNI
 VIRUS HIV
Virusne bolezni

 Norice, ošpice, rdečke  mumps

Virusne bolezni

 hepatitis
Virusne bolezni

 Viroze, pljučnice, gripa

Virusne bolezni

 COVID-19 je novo poimenovanje za bolezen, ki jo povzroča

virus SARS-CoV-2.
 RNA virus +
- Veliki Rna virusi z ovojnico (120-220nm)
- Največji genom virusov (RNA)
- Prva izolacija 1960
- Lat. Corona (krona – oblika)
- Virusi iz te skupine lahko povzroča navadne prehlade,
okužbe zgornjih dihalnih poti,…SARS, MERS, COVID 19,
- Značilno podobo dajejo površinski proteini S (spike), s
katerimi prepozna in se veže na tarčno mesto na gostiteljski
celici.
Virusne bolezni

 Slinavka, herpes
Virusne bolezni

 Črne koze, otroška paraliza

Prionske bolezni

 Najmanjši povzročitelji bolezni

 Ne uvrščamo v sistem živih bitij
 So skupek beljakovin, se lahko razmnožujejo, so odporni
proti sterilizaciji.
 Ovce: praskavec
 Govedo: BSE (bolezen norih krav)
 Človek: Creutzfeld-Jacobova bolezen (in varianta oz.
bolezen norih krav) in kuru.
Bakterijske bolezni

 Kolera, tifus
Bakterijske bolezni

 Sifilis, gonoreja
Bakterijske bolezni

 Kuga, gobavost
 Tuberkuloza
 Vnetje ušes, bronhitis, pljučnica, meningitis
(bakterijski),….
Bolezni, ki jih povzročajo protisti
(enocelični evkarionti) + glivne okužbe

 Amebna griža
 Malarija (mrzlica), spalna bolezen
 Toksoplazmoza

Glivne okužbe