UVODNO TUTORSTVO

NIKA PODAKAR & OSKAR ŠKULJ

KAJ USTAVA SPLOH JE?
Ustava je pravni akt z največjo pravo veljavo.

Z ustavo morajo biti usklajeni vsi drugi pravni akti, ki

sestavljajo pravni red neke države.
FORMALNI POMEN (moč)

USTAVA ustava

MATERIALNI POMEN (vsebina) zakoni

državna ureditev + človekove pravice
N.B.: ne samo ustava, ampak tudi drugi zakoni, poslovniki, ustavni običaji
podzakonski
in sodne odločbe, katerih vsebina se dotika državne ureditve in čp akti
 V Sloveniji ustavo
spreminjamo z USTAVNIMI
KAKO V SLOVENIJI SPREMENIMO USTAVO? ZAKONI:
• oblika: zakon
Povezava besedila Predloga za začetek • vsebina: ustava
predlog sprememb 129., 130., 132. in 134. člena Ustave postopka za spremembo Ustave
sodnike naj imenuje predsednik republike na predlog sodnega sveta
• moč: ustava
+ trajni mandat šele po treh letih dela zadnja ustavna sprememba: maj 2021 – 62. a člen
Znakovni jezik in jezik gluhoslepih

I.
Vsebina
spremembe

II.
Izvedbeni del
USTAVNOREVIZIJSKI POSTOPEK V SLOVENIJI

 Ustavnorevizijski postopek ima 3 faze

1. PREDLOG za začetek postopka +
 (2 obvezni fazi + 1 neobvezna faza) odločanje ali bo predlog sploh obravnavan
2. SPREJEM AKTA O
 Predlog za začetek postopka lahko podajo:
SPREMEMBI
 A) 20 poslancev 3. POTRDITEV SPREMEMBE
 B) Vlada NA REFERENDUMU
 C) 30 000 volilcev (60 dni)

 Kdo odloči ali se bo predlog sploh obravnaval? – DZ z 2/3 večino navzočih poslancev – rel. kval. večina
 Odločanje ali bomo vsebino spremembe sprejeli – DZ z 2/3 večino vseh poslancev (= 60 glasov) – abs. kval.
večina
 30 poslancev lahko zahteva referendum (ki ni glasovalo za) => odločitev na referendumu je sprejeta, če za
spremembo glasuje večina udeležencev, pri čemer pa se mora referenduma udeležiti večina volilcev NASPLOH
(V SLO!)
USTAVNO SODIŠČE

Opravilna številka bo odvisna od vrste postopka pred Ustavnim sodiščem:

 U-I - ocena ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov,
 U-II - ocena ustavnosti referendumskih vprašanj,
 P - spori glede pristojnosti (kompetenčni spor),
 Up - ustavne pritožbe,
 Op - odgovornosti nosilcev javnih funkcij,
 Ps - protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank,
 Mp - pritožbe v postopku potrditve poslanskih mandatov,
 Rm - mnenja o ustavnosti mednarodne pogodbe,
 Su - zadeve sodne uprave,
 R - razne zadeve.

Spletna stran Ustavnega sodišča: https://www.us-rs.si/


STRUKTURA ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA
Obrazložitev ima 3 dele:
• A: povzetek postopka pred US
+ navedbe strank
• B: I. procesna presoja, II.
vsebinska presoja
• C: kdo je odločil, pravna
podlaga, kateri sodniki so
glasovali, morebitna ločena
mnenja

naslov akta (odločba ali sklep)

uvod (kdo, kateri postopek, kdo zastopa stranke)

izrek (pravno zavezujoč)

obrazložitev (deli A, B, C)
 sklep (postopkovno se je odločilo) vs. odločba (vsebinsko odločilo)
 obrazložitev: del A (povzetki mnenj strank, kaj se je zgodilo), del B (osrednji del, glavni argumenti, I: postopkovni
vidik iz. procesni, II: vsebinska presoja), del C (kdo je odločal, kako so sodniki glasovali in podajali ločena
mnenja)
 pobuda: vloži lahko posameznik, obravnavali bodo pa samo tiste, ki izražajo pravni interes ==> sklep (se zavrže
že pri postopku)
LOČENA MNENJA
ločena mnenja

odklonilno mnenje

pritrdilno mnenje
 ZAHTEVA, POBUDA IN PRITOŽBA
 Ocena ustavnosti oz. zakonitosti predpisa – na US se vloži bodisi ZAHTEVO bodisi POBUDO
 zahteva – vložijo jo državni organi
 pobuda – jo vloži posameznik (procesna predpostavka: pravni interes)

 Ustavna pritožba – vloži jo posameznik, potem ko izčrpa vsa druga pravna sredstva – nič drugega mu ne preostane

primer: Zopa, mož in žena vloži pobudo

 SKLEP – postopkovna odločitev (se zavrže),
nima pravnega interesa
 ODLOČBA – vsebinska odločitev (se zavrne),
ima pravni interes
Pravni interes je podan, če predpis ali splošni akt, izdan za
izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnica oziroma
pobudnik (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) predlaga,
neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma
v njegov pravni položaj.
 ZAHTEVA ZA PRESOJO USTAVNOSTI/ZAKONITOSTI MOŽNI PREDLAGATELJI
(OP. MANJKAJO POGOJI, PRI POSAMEZNIH PREDLAGATELJIH)

1. državni zbor,
2. tretjina poslancev državnega zbora,
privilegirani
3. državni svet,
4. vlada,
pobudniki
5. varuh človekovih pravic,
6. informacijski pooblaščenec,
7. sodišče,
8. Banka Slovenije,
9. računsko sodišče,
pol privilegirani
10. generalni državni tožilec,
11. predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti,
pobudniki – lahko dajo
12. reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti,
samo zahtevo glede
13. reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic, stvari, ki se jih tiče
14. zagovornik načela enakosti (banka – zakon o
bančništvu)
TEST SORAZMERNOSTI + TEST LEGITIMNOSTI
Kjučno: kolizija dveh pravic – trčita med sabo dve pravici (svoboda govora, človekovo dostojanstvo)

TEST LEGITIMNOSTI: Ali ukrep zasleduje ustavno dopusten cilj? – predkorak testu sorazmernosti

TEST SORAZMERNOSTI:
 1. Ali je poseg primeren? (Ali ukrep lahko doseže svoj cilj?)
 2. Ali je poseg nujen? (Ali so možni drugi, manj invazivni ukrepi (zaprtje občin je primer)?)
 3. sorazmernost v ožjem smislu (tehtanje med pravicama) – najboljše razmerje, da zavarujemo obe pravici

 če poseg ni primeren, ne gledamo drugih stopenj (nujnost in sorazmernost v ožjem smislu)  ker mora biti vse „DA“