Splošna pravna načela v

Evropski uniji

Prof. dr. Saša Zagorc

EUP, april 2024
Načelo in pravilo

• Kaj predstavlja pojem “načelo”?

• Razlika med načelom in pravilom
• S pravilom odgovarjamo na vprašanje „Kako?“, z načelom pojasnimo
„Zakaj?“

• Kako se oblikuje načelo?

• Indukcija in/ali dedukcija

• Pomen načel v pravnem sistemu

• Pravni vir
• Pomoč pri razlagi
• Podlaga za sodno varstvo
• Kršitev SPN in posledična odškodninska odgovornost
Pravna podlaga (primerjalno)

• Prvi odstavek 38. člena statuta Meddržavnega sodišča v

Haagu:
1. Sodišče […] naj uporablja:
c. obča pravna načela, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi

• Česa takšnega v Pogodbah ni

Zakaj je to pomembno tudi za EU?

• Ponovimo, pravni viri v Evropski uniji

• Primarno pravo (ustanovne pogodbe, spremembe ustanovnih pogodb,
pristopne pogodbe, Listina EU o temeljnih pravicah
• Mednarodne pogodbe, ki jih sklene EU (izključna ali mešana
pristojnost EU)
• Splošna pravna načela EU
• Sekundarno pravo (uredbe, direktive, sklepi, itd.; zavezujoči in
nezavezujoči pravni akti)
• Sodbe Sodišča EU
Pravna podlaga v aktih EU (I)

• Nepisana načela? V besedilo Pogodb uvrščena naknadno

(npr. načelo sorazmernosti v Členu 5 PEU)

• Toda, ne gre za povsem na novo oziroma izključno

sodno oblikovana načela. Primer:
• “Načelo nepogodbene odgovornosti Skupnosti, ki je izrecno določeno v
215. členu Pogodbe, je samo odraz splošnega načela, ki je sprejeto v
pravnih redih držav članic, in sicer da je škodo zaradi nezakonitega
dejanja ali opustitve treba povrniti. Ta določba odraža tudi obveznost
javnih organov, da povrnejo škodo, ki jo povzročijo pri opravljanju
svojih dolžnosti.”, C-46/93,48/93 (Brasserie du Pêcheur, Factortame)
Pravna podlaga v aktih EU (II)

• Vir za oblikovanje pravnih načel

• 19. čl. PEU: “[SEU] zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi
Pogodb .”
• 263. čl. PDEU: “[…] kršitve Pogodb ali katerega koli pravnega pravila, ki
se nanaša na njeno uporabo […].”

• Pomen pravnih načel za razvoj EU

• Objektivizacija (usmerjenost k cilju integracije)
• Zagotavljanje primarnosti
• Substitucija (v primeru pravne praznine)
• Fleksibilnost in dinamično prilagajanje
Splošno o vplivu SPN

• Anticipacija morebitnih sodnih sporov – usmeritev za

normodajalca, da sorazmerno upošteva pravice in
interese vseh strani

• Načela kot sodnikov najboljši prijatelj :

• A vendar: “ … to cloak the nakedness of judicial law-making”, (Hartley,
2003: 133)
Vrste splošnih načel v EU

• Poenostavljeno, 2 vrsti splošnih načel:

• tista, ki urejajo razmerje med pravom EU in pravom držav članic
(načelo avtonomije, primarnosti, subsidiarnosti, neposrednega učinka,
načelo medsebojnega zaupanja, itd.)  „federalna“ načela

• tista, ki urejajo delo institucij Evropske unije in organov, ki so dolžni

izvajati pravo EU, še posebej sodišč, v razmerju do posameznika  t.i.
splošna pravna načela EU

• Spomnimo: Primarno pravo EU neposredno ureja

civilnopravna razmerja v zelo omejenem obsegu
• npr. prepoved kartelnih dogovorov …. toda, Listina EU o temeljnih
pravicah?
Seznam splošnih pravnih načel (I)

• Seznam teh načel ni dokončen

• Odvisen je pogleda razlagalca (Lenaerts, Hartley, Tridimas, Groussot,
Craig, Ilešič, …)

• Pravni učinki SPN

• Izjemoma neposredna pravna podlaga za razsojanje
• Imajo učinek erga omnes, vertikalni in horizontalni učinek

• Splošna pravna načela so eden od odsevov koncepta

rule of law v Evropski uniji
Seznam SPN (II)

• Človekove pravice in temeljne svoboščine

• Enakost / Nediskriminacija
• Sorazmernost
• Pravna varnost
• Legitimna pričakovanja
• Preglednost delovanja
• Dobro upravljanje
• Načelo učinkovitega sodnega varstva pravic
• …
Človekove pravice in temeljne svoboščine
ČPTS (I): Zgodovinski pregled

• Do Lizbonske pogodbe niso bile izrecno del Pogodb

• Sodišče: postopen odmik od začetnega rigidnega

stališča, da ČPTS niso kriterij presoje sodišča
• C-1/58 (Stork), C-36/59 (Geitling), C-40-64 (Sgarlata)
• C-29/69 (Stauder), 11/70 (Int. Handelsgesselschaft)
• C-4/73 (Nold), 44/79 (Hauer)

• Ocena dejavnosti DČ z vidika standardov ČPTS? Kdo

določa standarde spoštovanja ČPTS?

• Obsežna dejavnost glede politik na področju človekovih

pravic v EU (povezava in povezava)
ČPTS (II): Izhodišče – Člena 2 in 6 PEU

• Člen 2: temeljne vrednote

• Člen 6:
• Lizbonska pogodba in Listina EU o temeljnih pravicah EU, ki
postane zavezujoča
• ČPTS imajo status primarnega prava
• Vira ČPTS kot splošnega pravnega načela EU sta:
• EKČP
• Ustavno izročilo, skupno državam članicam

• Preko Listine se ne smejo širiti pristojnosti EU !!

• Razlaga Listine (dokaj) natančno opredeljena
• Dodaten zaščitni mehanizem
• pristop EU k EKČP
ČPTS (III): Razlaga in domet Listine

• 51(1) čl. Listine: Določbe te listine se uporabljajo za institucije […]

Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko
izvajajo pravo Unije.“

• SEU, C-399/11 Melloni

• Primarnost prava Listine tudi nad v ustavi DČ zapisanimi pravicami
zaradi nujnosti zagotavljanja enotne uporabe prava EU (načelo mutual
trust med DČ)

• SEU, C-617/10 Åkerberg Fransson

• Dolžnost spoštovanja Listine za nacionalne organe
• Kdaj ti organi izvajajo pravo EU?
ČPTS (IV): Obseg pravic in načel: Člen
52 Listine

• Omejitve pravic - Člen 52(1)

• Kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih
priznava ta listina, mora biti predpisano z zakonom in spoštovati
bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. Ob upoštevanju načela
sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če
dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija,
ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.

• Razmerje med Listino in pravicami – Člen 52(2)

• Pravice, ki jih priznava ta listina in jih urejajo določbe Pogodb, se
uresničujejo v skladu s pogoji in v mejah, opredeljenih v teh
pogodbah.
ČPTS (V): Obseg pravic in načel: Člen 52
Listine

• Zrcalnost pravic s pravicami EKČP – Člen 52(3)

• Kolikor ta listina vsebuje pravice, ki ustrezajo pravicam,
zagotovljenim z EKČP, sta vsebina in obseg teh pravic enaka kot
vsebina in obseg pravic, ki ju določa navedena konvencija. Ta določba
ne preprečuje širšega varstva po pravu Unije. 4. Kolikor so v tej
listini priznane temeljne pravice, kot izhajajo iz skupnih ustavnih
tradicij držav članic, je treba te pravice razlagati skladno s temi
tradicijami.

• Razlikovanje med pravicami in načeli - Člen 52(4)

• Določbe te listine, v katerih so določena načela, se lahko izvajajo z
zakonodajnimi in izvedbenimi akti institucij, organov, uradov in
agencij Unije ter akti držav članic za izvajanje prava Unije v
skladu z njihovimi pristojnostmi. Nanje se sme pred sodišči sklicevati
samo pri razlagi teh aktov in pri odločanju o njihovi zakonitosti.
ČPTS (VI): Trikotnik EU, ESČP, MJP

• C-402/05 P in C-415/05 P Kadi and Al Barakaat; sodba

ESČP Nada (št. 10593/08)
• Razmerje med pravom EU, pravom držav članic in mednarodnim
pravom  ogrožen mednarodni pravni red?

• Sodbe ESČP Bosphorus (št. 45036/98) in Michaud (št.

12323/11), Avotiņš (št. 17502/07)
• ESČP najvišji varuh varstva ČPTS na evropskih tleh
• Domneva enakovrednosti pravnega varstva ČPTS
• Za domnevo pomembno, (1) ali je bilo pravno varstvo znotraj EU
izčrpano in (2) v kolikšni meri ima država možnost politične diskrecije
(razlika med direktivami in uredbami EU)
• Domneva neupoštevna, če je ukrep EU očitno pomanjkljiv (manifestly
deficient)
ČPTS (VII): Uresničevanje pravic v
horizontalnih razmerjih

• Kako ugotoviti, katera določba vsebuje pravico in

katera načelo? Kakšne so pravne posledice?
• C‑176/12 AMS
• Člen 27 Listine, sam ali v povezavi z določbami Direktive 2002/14/ES […] o
določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v ES,
je treba razlagati tako, da se nanj, kadar nacionalna določba za prenos te
direktive, kakršen je člen [nacionalnega predpisa], ni v skladu s pravom
Unije, ni mogoče sklicevati v sporu med posamezniki, da se navedena
nacionalna določba ne bi uporabila.
• C- C‑569/16 in C‑570/16 Bauer
• Pravica do plačanega letnega dopusta
• C‑414/16 Eggenberger
• Svoboda vere, prepoved diskriminacije na podlagi vere
ČPTS (VIII): Sistemske kršitve ČP (Člen
7 PEU)

• Politično sprejeta odločitev na najvišji ravni o

sistemskih kršitvah ČPTS s strani DČ
• […] Svet po odobritvi EP z večino 4/5 svojih članov ugotovi obstoj
očitnega tveganja, da bi DČ lahko huje kršila vrednote.
• Evropski svet lahko […] po odobritvi EP soglasno ugotovi, da ena od
DČ huje in vztrajno krši vrednote. Svet […] sklene, da nekatere
pravice, ki izhajajo iz uporabe teh pogodb za zadevno DČ, mirujejo,
vključno z glasovalnimi pravicami predstavnika vlade te DČ v Svetu.

• Ultima ratio: kakšen odziv DČ je možno pričakovati po odločitvi

Evropskega sveta?
• Kakšna druga možnost, recimo sistemska tožba?
ČPTS (IX): Drugi mehanizmi EU za
varstvo ČPTS in vladavine prava

• „Rule of law framework“

• tristopenjski proces, ki ga sproži Evropska komisija (ocena, priporočilo
in spremljanje odziva DČ)
• Namen: skozi dialog z DČ iskati možne kompromise, izboljšave varstva
ČP in vladavine prava v DČ. Ali je to realno, ko vladajoča stranka
poudarja koncept „iliberalne demokracije“?

• „Rule of law conditionality“ mehanizem (uredba)

• Ugotovitev EK, da prihaja do kršitev, Svet EU lahko sprejme izvedbene
sklepe na predlog EK
• Posledica zamrznitev uporabe sredstev EU za DČ (več vrst ukrepov)
• Politični interes (izsiljevanje), da se uporaba tega mehanizma začasno
odloži
ČPTS (X): Komisija, Sodišče EU in
nacionalni sodniki kot varuha prava EU

• Ali se lahko nacionalni sodnik sklicuje na Listino, če sta

ogroženi neodvisnost in nepristranskost zaradi aktov
izvršilne in zakonodajne veje DČ?
• Da. C-64/16 ASJP; C-585/18 A.K. (Independence of the disciplinary
chamber of the Supreme Court)

• Ali je možno, da ekstradicijski sodnik prve DČ odstopi

od načela medsebojnega zaupanja, če v drugi DČ niso
zagotovljeni minimalni pogoji?
• Da, vendar le izjemoma, strogi pogoji. C‑216/18 PPU LM

• Tožbe zoper DČ zaradi kršitve prava EU

• Komisija je večkrat uspela, npr. C-619/18 Komisija proti Poljski
(neodvisnost vrhovnega sodišča)
• Poudarjen pomen začasnih odredb
ČPTS (XI): Pristop EU k EKČP

• Zgodovinski pregled
• Prvi poskus že 1994, a SEU (mnenje 2/94) odloči, da ni pravne podlage
• Sedaj, zaveza EU v primarni zakonodaji (člen 6 PEU)
• Dolgotrajna pogajanja z državami Sveta Evrope, sprejet sporazum

• Sodišče EU, mnenje 2/13 (december 2014)

• Ne dovoli sklenitve, ker sporazum ogroža effet utile prava EU

• Kako naprej?
• September 2020, skupna izjava: „We very much hope that the
negotiations can be brought to a speedy and successful
conclusion for the benefit of Europe as a whole.”
Sorazmernost
Sorazmernost

• Primernost (suitability), potrebnost (necessity),

nesorazmernost v ožjem pomenu besede (non-
excessivity)
• 3 nivoji razsojanja:
• Stroga presoja: C-353/99 (Hautala)
• Normalna presoja: C-181/84 (Man)
• Blaga presoja: C-331/88 (Fedesa)

• 5. člen PEU:
• “V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno
ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb.”
Pravna varnost
Pravna varnost

• Prepoved retroaktivnih učinkov

• Predvidljivost
• Prava in neprava retroaktivnost
• C-98/78 (Racke)

• Toda C-108/81 (Amylum) – legitimna pričakovanja

naslovnikov predpisa EU z retroaktivno veljavo so
spoštovana, saj je bil predpis ponovno sprejet v enaki
vsebini, sedaj po pravilnem postopku in število
naslovnikov ni bilo veliko
 Legitimna pričakovanja

• Zakonsko preurejanje statusov ali stanj, ki trajajo

• Kakšen je kriterij legitimnih pričakovanj?

• 3-nivojski test:
• razumno pričakovanje oziroma skrbnost (C-78/77 Lührs),
• normalno delovanje oziroma nešpekulativnost (C-2/75 Mackprang),
• zaupanje v predpis EU in nastala škoda zaradi zaupanja (C-74/74
CNTA)
Enakost / prepoved diskriminacije
 Enakost / Nediskriminacija (I)

• Dvo-nivojski test: opredelitev razlik in opredelitev

razumnih razlogov za razlikovanje

• Mednarodni dokumenti (npr. o odpravi vseh oblik

diskriminacije žensk, OZN)

• Listina EU o temeljnih pravicah (20. in 21. člen)

• Ogromno sekundarne zakonodaje, ki predvideva

dejavnost Evropske unije v boju zoper diskriminacijo
 Enakost / Nediskriminacija (II)

• Vrste diskriminacije: neposredna, posredna,

nadlegovanje (harassment)
• Intersektorska diskriminacija: poseben problem
• Državljanstvo kot osnova za diskriminacijo
• 19. čl. PDEU: „Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po
odobritvi Evropskega parlamenta soglasno sprejme ustrezne ukrepe za
boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali
prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“

• 157. čl. PDEU: enako plačilo!

Preglednost delovanja
 Preglednost delovanja

• Relativno na novo oblikovano načelo

• Navdahnjeno s prakso severnih držav članic
• Vgrajeno predvsem v poslovnike institucij
• Vzpodbuja, a ne zagotavlja, odgovornost nosilcev
oblasti
• Priprava jasnih in nedvoumnih pravnih aktov
• Dolžnost navajanja razlogov in utemeljitev
• Dostop do informacij in dokumentacije
Dobro upravljanje
Dobro upravljanje

• 41. čl. Listine o temeljnih pravicah: „Vsakdo ima pravico, da

institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo
nepristransko, pravično in v razumnem roku.“

• Procesno varstvo, predvsem pred upravnimi organi

• Dolžnost skrbne obravnave (due dilligence)
• Pravica biti slišan
• Pravica do obrazložene odločbe („obveznost uprave, da svoje odločitve
obrazloži“)
• Odškodninska odgovornost

• Jezik  odgovor institucij v istem jeziku

• Ali je to pravica posameznika ali zgolj standard
ravnanja?
Načelo učinkovitega sodnega varstva pravic
Načelo učinkovitega sodnega varstva
pravic

• C-64/16 Associação Sindical dos Juízes Portugueses

(ASJP)
• Načelo učinkovitega sodnega varstva pravic, ki jih imajo pravni
subjekti na podlagi prava Unije, na katero se nanaša člen 19(1) PEU,
namreč pomeni splošno načelo prava Unije, ki izhaja iz skupnih
ustavnih tradicij držav članic in je določeno s členoma 6 in 13
EKČP, ter ki je sedaj potrjeno v členu 47 Listine.
Pomen za slovenski pravni red

• Smiselno 3.a čl. Ustave:

• „Pravni akti in odločitve EU se v Sloveniji obravnavajo v skladu s
pravno ureditvijo EU.“

• Odločba US U-I-155/11:
• „Temeljna načela prava EU, ki so zapisana v Pogodbah ali jih je v sodni
praksi razvilo SEU, so notranja ustavnopravna načela, ki zavezujejo z
močjo Ustave. Zavezujejo torej tudi Ustavno sodišče pri izvrševanju
njegovih pristojnosti v okviru pravnih razmerij, ki zadevajo pravo EU.“
Rekapitulacija

• Avtonomno razlaganje splošnih pravnih načel EU in

njihovih omejitev

• Effet utile evropskega prava

• Praktično učinkovanje
• Namenjeno predvsem nacionalnim oblastem
• Dolžnost lojalnega sodelovanja
• Enakovrednost

• Trk z nacionalno oziroma ustavno identiteto držav

članic
Sklepno

• Top-down ali bottom-up oblikovanje?

• Razlike v pristopu med državami članicami
• Situacija v Sloveniji
• Vsebinska (ne)usklajenost splošnih pravnih načel
• Položaj v pravnem redu Republike Slovenije
• Sklicevanje na SPN

• Vodilna knjiga o splošnih pravnih načelih EU:

• Takis Tridimas, General Principles of EU Law (3rd edition). Oxford
University Press, Oxford 2022.