ODLOČANJE V SKUPNOSTI

https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/174483223
 ODLOČANJE IN DRUŽBENA MOČ
• ODLOČANJE: proces, ko se ljudje opredelijo za eno izmed možnosti med vsaj
dvema različnima možnostma (izbiranje);
• osebne odločitve: Ali so res čisto individualne, odvisne od nas samih?
• še manjše možnosti vpliva na odločitve imamo npr. v šoli, v državi, na globalni
ravni….
• odločitve drugih (so)oblikujejo naše življenje in obratno!

Vse odločitve niso enako pomembne!

• Možnost odločanja → družbena moč – prevlada tista odločitev, ki ima večjo
stopnjo moči;
• posledice pa so lahko pozitivne ali negativne.

DRUŽBENA MOČ je zmožnost oz. sposobnost uveljavljanja lastne volje,

interesov, mišljenja, kljub nasprotovanju drugih (M. Weber).
• možnost odločanja o ravnanju drugih/vplivanja na druge;
• drugim osebam spremenimo prepričanje/čustva, celo identiteto;
• temelji na odvisnosti od za ljudi pomembnih virov (materialnih ali
nematerialnih), ki jih posedujejo ali nadzorujejo drugi ljudje.
 TEORIJE (RAZLAGE) IZVORA
DRUŽBENE MOČI
a) Funkcionalistična teorija (Parsons):
• vsi državljani imamo skupno moč za doseganje skupnih ciljev, vendar za to
nismo vsi enako sposobni;
• različna znanja → bolj sposobni vladajo, ukazujejo, so na oblasti, ostali
njihove ukaze izvršujejo;
• razlika v moči je torej v funkciji doseganja ciljev (iz strani »podrejenih«, ki
svoje interese prenesejo na predstavnike; npr. z volitvami)

KRITIKA:
a) cilji niso skupni, velikokrat so zasebni;
b) vprašljiva skupna moč (nekateri so nemočni);
c) vprašljivo zaupanje - na oblasti niso vedno najsposobnejši;
d) posamezniki na vodilnih položajih ne izvršujejo obljubljenih ciljev!
b) Konfliktna teorija:
• manjša skupina ljudi, ki vodi, upravlja državo in na račun drugih ljudi koristi
svojo moč; neenakomerno porazdeljena;
• temelji na ekonomski osnovi, prenaša pa se tudi na ostala področja
(pravo, sodstvo, politika, šolstvo… );
• vsi ti sistemi ščitijo tiste, ki so na vrhu in ohranjajo njihovo družbeno moč.
 Zakaj se ljudje podrejamo?
LOČIMO DVE VRSTI MOČI
Prisila Oblast/avtoriteta
- podrejeni ne sprejemajo, podrejajo se ji le - podrejeni sprejemajo, ker se jim zdi
iz strahu pred (negativnimi) sankcijami upravičena
- začasna obdobja (nestabilna) - prostovoljno podrejanje
- ohranitev sistema → stalna uporaba - legitimna (družbeno odobravanje)
nasilja in prisile - izvoljena, bolj stabilna oblika moči

Moč je stabilna in učinkovita le, ko je (vsaj delno) priznana od spodaj!

Po Webru glede na legitimnost razlikujemo 3 vrste oblasti (idealizirani tipi,
največkrat pa se kombinirajo; npr. kraljevine, kjer imajo kralji protokolarno
funkcijo – Anglija, Norveška):
legitimnost = družbena upravičenost, sprejemanje
1) Karizmatična oblast
• vzpostavlja zaupanje v izjemne sposobnosti vodij;
• predanost in lojalnost vodji; zelo čustvena, osebna, močna vez med vodjo in
privrženci;
• prelomna obdobja, ko vodje izkoristijo situacijo (družbeno negotovost) in
obljubljajo boljšo prihodnost;
• prenehanje → smrt ali odstavitev vodje;
• primeri: Tito, Hitler, Fidel Castro, Berlusconi, Kristus..
2) Tradicionalna oblast:
• sprejemanje in spoštovanje tradicije;
• oblast je prirojena, podedovana in izredno toga –
spreminja se počasi (tradicija je sveta) → oblast je
trajna;
• upravičevanje/legitimiziranje moči z božjo voljo;
• je osebna;
• primeri: fevdalni sistem, kraljevine, cesarstva,
monarhije.
3) Racionalno-legalna oblast:
• sprejemanje jasnih, neosebnih pravil, zakonov in predpisov;
• oblast zakonov, ne ljudi;
• spoštovanje pravnega reda (zakoni in predpisi);
• nosilci oblasti se menjajo;
• prilagajanje spremembam, vendar bolj stabilna (tudi takrat, ko se menjajo
ljudje na oblasti).
 ODPREDELITEV (MODERNE) DRŽAVE
• V širšem smislu je država geografsko-politična skupnost, definirana z…
• v ožjem smislu gre za sistem političnih institucij, ki izvajajo oblast. Oblast se deli na…
Bistvo moderne države je suverenost (neodvisnost, nedeljivost oblasti)!

Weber:
Moderna država je tista skupnost ljudi, ki si uspešno lasti monopol nad uporabo
prisile (policija, vojska) na določenem ozemlju. Ta monopol si lasti preko:
a) prava (splošna, abstraktna in brezosebna pravila)
b) birokratskega upravljanja.
• Dolgotrajen proces; Nastanek moderne države
• predhodnice modernih držav: antične, srednjeveške, fevdalne države (zveza
veljakov, na oblasti je kralj), v katerih je bila ureditev drugačna;
• moč je razpršena med veljaki (fevdalni gospodje lahko uveljavljajo svoje pravice)
• nastanek modernih držav konec 18. in začetek 18. stol.
• prehod na centralizirano in birokratizirano oblast je trajal nekaj stoletij;
• Vestfalski mir 1648
• za razliko od predmodernih, moderne države ščitijo temeljne človekove pravice.

15. člen, USTAVA RS

Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave.
Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine.
Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih
določa ta ustava.
• Pomen države se začne širiti (v 19. in 20. stol.):
• širijo se področja, ki jih vodi država (šolstvo, šport, promet, okolje,…)
• v ospredju so ideali o miru, varnosti, redu, skozi katere se vedno bolj izraža
ideja ljudstva.

Moderne države lahko razumemo kot pravne, demokratične, socialne ter

nacionalne tvorbe.
 1. PRAVNA DRŽAVA
• Vsi pripadniki družbe enako podrejeni oblasti;
• priznava in varuje temeljne, naravne, neodtujljive (civilne) pravice in
zagovarja enakost pred zakonom.
Temeljne civilne pravice so: pravica do..
1) svobode (govora, mišljenja, gibanja, veroizpovedi…)
2) življenja
3) lastnine

Pravna varnost je določena z zakoni, ki so javni, jasni, usklajeni in zavezujoči

za vnaprej, za VSE ENAKO (tudi za državo!!)
 2. DEMOKRATIČNA DRŽAVA Grški izvor: demos + kratos (kratein)
= vladavina ljudstva (vsi?)
• Vrednota in najbolj »zaželena« oblika političnega
sistema;
• merilo razlikovanja: odnos med oblastjo in ljudmi;
a) demokracija b) avtokracija (samodrštvo, samovlada)
• državna oblast je izvoljena in zamenljiva;
• enakost in svoboda državljanov pred zakonom;
• priznava in varuje politične pravice;
• volilna pravica (oblikovanje oblasti)
• politično združevanje (participacija, izvajanje oblasti);
• priznava raznolikost družbenih interesov (pravica
do političnega združevanja);
• neposredna in posredna (predstavniška).
Parlamentarne volitve 2022 v Sloveniji
• Oblikovanje moderne demokracija → dolgotrajen proces;
• antična ≠ moderna demokracija

Različne ideologije glede tega, kdo naj bo vključen v proces odločanja:

1) konservativci
• odločajo lahko le odgovorni ljudje (moški) iz ožjega sloja
2) liberalci
• načelo meritokracije; odločajo naj vsi sposobni izobraženci
3) demokrati (radikali), socialisti
• pojav ideologije v 1. polovici 19. stol. (nastajanje prvih delavskih
organizacij);
• proletariat se je zavzemal za družbo enakih možnosti (socializem,
komunizem).
Leto, ko so ženske po svetu dobile volilno pravico:
https://worldpopulationreview.com/country-rankings/womens-right-to-vote-by-country
 AVTOKRACIJA
AVTORITARNA DRŽAVA
• omejevanje temeljnih in socialnih pravic;
• dovoljena ena stranka;
• omejevanje svobode govora, tiska,
političnega združevanja;
• Španija (1939–1975), Kitajska, Kuba, bivše
socialistične države
TOTALITARIZEM
• odprava svobode in spontanosti;
• nadzor nad vsem (nobenih nepredvidljivih
dejavnosti!);
• absolutni monopol vodje nad oblastjo;
• boj proti sovražniku (nasilje, teror,
indoktrinacija, propaganda);
• nemški nacizem, fašizem, stalinizem
 3. SOCIALNA DRŽAVA IN DRŽAVA
BLAGINJE
• Socialne pravice (razvita socialna politika);
• socialna varnost
• ustrezna življenjska raven
• I. Wallerstein: zdravje, izobrazba, vseživljenjski dohodek;
• socialna politika (zavarovalni + blaginjski vidik);
• sistemi socialnega zavarovanja (zaščita preb. pred
tveganji moderne družbe – izguba zaposlitve, bolezen,
invalidnost, starost…);
• država blaginje (zagotavljanje javnih dobrin in storitev
(vsem!!) na ravni nacionalnega minimuma)
• zmožnost zagotoviti brezplačne storitve – odvisno od
političnih razmer,
• nadstandardne storitve so plačljive,
• različno po svetu (Švedska vs. ZDA).
• Začetek v 19. stol., razcvet po 2. SV;
• kritike v 70. letih:
• draga dejavnost države (preveč sredstev
za zaščito delavcev)
• povečanje stopnje obdavčitve,
• širjenje državnega birokratskega aparata,
• posledice:
• omejevanje socialnih pravic,
• neoliberalizem (ideja, da je najbolje vse
prepustiti svobodnemu delovanju trga,
vsak naj se bori zase – brez pomoči države)
• M. Friedman, R. Reagan, M. Thatcher

še večja neenakost!!
 4. NACIONALNA DRŽAVA
• Državni narod, nacija: politično dejavno ljudstvo (fr. revolucija);
• politična skupnost, ki jo sestavljajo vsi politično zavedni državljani in
imajo pravico odločanja o državni oblasti (zahodnoevropski koncept),
• narod, ki oblikuje lastno državo (narod, nacija = država),
• kulturni narod: prebujanje narodne zavesti → vpliv elite (intelektualci – pisatelji,
pesniki, filozofi, zgodovinarji);
• skupen jezik in zavest o pripadnosti (narodna identiteta),
• oblikovanje političnih ciljev → narod ima pravico, da oblikuje državo,
• politično organiziran narod, ki živi v lastni nacionalni državi,
NAROD: etična skupina moderne dobe, ki živi na razmeroma strnjenem ozemlju in ima
skupno kulturo (jezik, navade, identiteto..);
NACIJA: narod, ki je vzpostavil lastno državo.
 NAČINI NASTAJANJA IN OBLIKOVANJA NACIONALNIH DRŽAV
1) ZAHODNI NAČIN: istočasno oblikovanje naroda in nacije;
• Francija, Velika Britanija, Španija, Rusija
• asimilacija manjših in/ali gosp. in politično šibkejših etničnih skupin v dominantno
2) ETNIČNI NAČIN: narod je ustvarjal državo in postal nacija;
 združitev več manjših držav (Italija, Nemčija)
 razpad večetničnih držav (Avstro-Ogrska, Jugoslavija, Sovjetska zveza)
3) IMIGRANTSKI: celine, ki so jih kolonizirali Evropejci;
• ZDA (talilni lonec), Nova Zelandija, Avstralija
4) KOLONIALNI: države, ki nastanejo po dekolonizaciji.
• Ruanda, Somalija in druge afriške države...
• večinoma po 2. SV.
• Zelo malo »čistih« primerov nacionalnih držav,
• večina je etnično/narodno pluralnih in heterogenih!
• s prebujanjem narodov se začne pojavljati nova ideologija, gibanje → prepričanje, da
je nek narod več vreden od drugega;

NACIONALIZEM – politična ideologija in gibanje, ki je neločljivo povezan z nastankom

nacionalnih držav;
• negativi: poveličevanje lastnega naroda, prezir in sovraštvo do drugih (rasizem,
etnocentrizem; nacizem),
• pozitivni: politična gibanja za lastno državo, avtonomijo, pravice do uveljavljanja lastne
kulture in jezika (Habsburška monarhija, Otomanski imperij, SZ, Jugoslavija..).

*patriotizem: ljubezen, ponos do svoje domovine, naroda

 USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

1. člen

Slovenija je demokratična republika.

2. člen

Slovenija je pravna in socialna država.

3. člen

Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in

neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in
z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
 POLITIČNA PARTICIPACIJA
• =politična udeležba;
• sodelovanje ljudi pri odločanju o javnih zadevah;
• deluje integracijsko (SLO pred plebiscitom) + vključuje tekmovalnost.

KONVENCIONALNA NEKONVENCIONALNA*
Ustaljena oblika političnega odločanja. Izredna, izjemna oblika političnega odločanja.
o spremljanje in zanimanje za politiko; o vstaja, revolucija, terorizem;
o volitve, referendumi, opravljanje javne o demonstracije, protestne akcije,
funkcije; državljanska neposlušnost, politične stavke,
o stiki s politiki, prepričevanje drugih; zasedbe stavb, pisanje peticij, ipd.;
o članstvo v političnih strankah, gibanjih, o članstvo v protestnih organizacijah;
interesnih skupinah…

*ni nujno, da je nelegalna! Formalni okvir prestopijo, ko vključujejo uporabe sile.

V gospodarsko razvitih državah sveta upada konvencionalna
in se povečuje nekonvencionalna politična participacija (še
posebej Z Evropa in S Amerika). RAZLOGI?
• Zmanjševanje % udeležbe na volitvah, referendumih..;
• nezaupanje ljudi v delovanje strank, politikov, političnih institucij;
• menjavanje strank;
• nemoč pri odločanju.
POVEČANJE NEKONVENCIONALNE:
• individualiziran slog političnega odločanja;
• politično udejstvovanje ob problemih, ki ljudi
OSEBNO zanimajo in za katere jim ni vseeno
(ekološka gibanja, spoštovanje živali…).
S čim je povezana politična udeležba?
 Izobrazba (višja stopnja izobrazbe),
 dohodek (višji dohodek),
 starost (srednja generacija).

Volilna udeležba v Sloveniji, 2022

 Politične stranke
• Organizacije, ki delujejo kot vez, posrednik med oblastjo in ljudstvom;
• dejavnost umerjena k političnim ciljem → z volitvami skušajo priti na oblast;
• obvladovanje države, prisvajanje oblasti;
• glavni akter na volitvah za državno oblast;
• zastopajo interese različnih skupin;
• tekmovalnost med strankami;
• delujejo stalno;
• prizadevanje za čim večjo podporo volivcev;
• desne, sredinske, leve.
• Programi strank velikokrat podobni (večina strank bolj sredinsko usmerjena)
→ CATCH-ALL STRANKE (skušajo zadovoljiti čim širši spekter volivcev);
• podobni programi, težje odločanje med njimi.

https://www.zsss.si/gremvolit/vprasanja-za-stranke/
 Interesne skupine
• Skupine pritiska;
• skupine, organizacije, združenja, ki delujejo le občasno, ciklično;
• ne sodelujejo na volitvah;
• ne želijo priti na oblast, ampak le vplivati na odločitve oblasti ali politične
stranke;
• v politiko se vključijo, ko je to v njihovem neposrednem interesu

ZAŠČITNE CILJNE
• Zaščita ali izboljšanje položaja svojih • Organizirajo se za doseganje določenega
članov; cilja (varstvo okolja, zaprtje jedrske
• sindikati, poklicna, profesionalna elektrarne, proti mučenju živali…);
združenja.. • Društvo za zaščito živali;
okoljevarstveniki…
 VOLITVE IN VOLILNO VEDENJE
• Večina ljudi se v politično življenje ne vključuje
neposredno, ampak preko volitev;
• volitve – osrednji politični dogodek;
• POLITIČNE STRANKE!
• (pred)volilna kampanja → kandidati predstavljajo
sebe in svoje programe;
• pomembna vloga MEDIJEV!!
• volilna abstinenca (neudeležba na volitvah), RAZLOGI:
• starost, spol;
• izobrazba in dohodek;
• nezanimanje za politiko;
• občutek nemoči;
• nezaupanje v delovanje strank…
Vzroki za volitve strank:
a) tradicija,
b) program (racionalna izbira – instrumentalni model),
c) simpatije, osebnostne lastnosti (emocionalna izbira),
d) drugi stranki preprečiti zmago (taktične, negativne volitve).

Razmerje razred : stranka:

• VČASIH: nižji sloj – levi; višji sloj – desni;
• DANES: povečuje se delež t. i. nestanovitnih volivcev.
• nobena stranka ne more računati na zanesljivo volilno bazo
 Demokracija in dejanske možnosti
odločanja
1) Elite in množice
Pluralistični pristop
• Možnost v rokah vseh;
• izvoljena oblast sprejema odločitve –
interese ljudi zastopajo maloštevilni
predstavniki;
• predstavniki – elite (nobena ni
dominantna, moč je razpršena);
• pluralizem elit.
Elitistični pristop
• Vladajoča manjšina in vladana večina;
• le manjšina (elita) ima oblast;
• Wallerstein:
• vladavina elit v večini današnjih
političnih sistemov;
• demokracija ni možna;
• elite so dominantne;
• politika je »droga, umazana« → umik
državljanov.
2) Spol in odločanje
• Neenakost spolov;
• (skoraj) polovica prebivalstva izključena iz
odločanja – DEMOKRACIJA?;
• razlogi za manjši delež žensk v politiki?
• kvote → določen % žensk v politiki (le v
nekaterih državah);
• SLOVENIJA
EVROPSKA UNIJA