DRUŽBENE RAZLIČNOSTI IN NEENAKOSTI

(UČB., STR. 75)

Ime
Naziv

Ime Ime
Naziv Naziv

Ime Ime Ime

Naziv Naziv Naziv
Družbena struktura predstavlja členitev družbe, kako je
družba sestavljena ter urejena.
Družbeno življenje posameznika je organizirano:

DRUŽBENI ODNOSI
socialna interakcija in komunikacija: odnosi sodelovanja /
odnosi tekmovalnosti-konflikt
DRUŽBENI STATUSI
glede na družbeni položaj, ki je odvisen od družbenih
dobrin kot so ugled, moč, dohodki oz. ekonomsko stanje;
pripisani / pridobljeni družbeni status; statusni simboli
DRUŽBENE VLOGE
celota družbenih pravil, norm in pričakovanih vzorcev
obnašanja in delovanja, ki se povezujejo z določenim
statusom
DRUŽBENA MOČ: ko posamezniki in posameznice ali skupine odločajo o
ravnanju drugih tudi proti njihovi volji, uresničuje svoje cilje, vpliva na
dogajanje v družbi v svojo korist in uveljavi svoje interese kljub nasprotovanju
drugih

DRUŽBENI UGLED/PRESTIŽ: je količina spoštovanja in časti, ki smo jih

posamezniki in posameznice deležni v družbi, izražamo ga z dejavnostmi,
odnosi, znaki in simboli, ljudi naslavljamo z nazivi (npr. ekscelenca, doktor,
profesor), upoštevamo določene protokole, itd.

Weber razume družbeni status kot družbeni ugled

statusna skladnost/konsistenca: ko so ekonomsko stanje, ugled in moč na isti
ravni
statusno neskladje/inkosistenca: ko dimenzije statusa niso na isti ravni
pripisan status : določen že vnaprej z rojstvom in primarno socializacijo v
družbenem okolju, v katerem nekdo živi in nanj nima vpliva (npr. rasa, spol,
starost, družinsko poreklo, verska in etnična pripadnost, itd.)

pridobljeni status: ki ni vnaprej določen z biološkimi in drugimi lastnostmi,

družinskom poreklom, itd. Posameznik/ca lahko vpliva nanj s svojo
dejavnostjo, prizadevnostjo, ambicioznostjo, tudi različnimi znaki in simboli
(od načina izražanja, ukvarjanja s športi, kraja bivanja, počitnic v eksotičnih
krajih, do materialnih dobrin, itd.), igra tudi vlogo statusnega simbola
DRUŽBENE SKUPINE: dva ali več ljudi povezani z razmeroma
rednimi družbenimi interakcijami in odnosi: skupne dejavnosti,
vzajemna odvisnost, medsebojna komunikacija, odnosi, vrednote,
norme, stališča in prepričanja, občutek pripadnosti – skupinska
identiteta

DRUŽBENE ORGANIZACIJE:
formalne družbene skupine, ki nastanejo zaradi doseganja jasno
opredeljenih ciljev in zadovoljevanja posebnih družbenih potreb:
formalni način vodenja, vstopni/izstopni pogoji za člane, posebno
ime, razpoznavni znaki; birokratska organizacija; totalna organizacija
DRUŽBENE INSTITUCIJE:
predstavlja najširši, splošno veljavni sistem družbeno priznanih in varovanih
vlog, odnosov in statusov, prek katerega poteka zadovoljevanje individualnih
in družbenih potreb: družinske in sorodstvene institucije, šolske institucije,
ekonomske institucije, politične institucije, kulturne institucije in religija

Ali ima posameznik vpet v družbeno življenje, kljub vsem omejitvam in

normam, možnost izbire?
DRUŽBENA NEENAKOST IN TVEGANJA
Vse družbe ustvarjajo razlike med ljudmi, rezultat tega pa je
NEENAKOST v:

* dostopnosti do materialnih dobrin

* moči

* ugleda

* možnosti

* priložnosti
DRUŽBENA SLOJEVITOST (SOCIALNA STRATIFIKACIJA)

ko se na temelju enakega ali podobnega statusa oblikujejo družbene

kategorije oz. sloji, ki so med seboj v odnosih nadrejenosti in
podrejenosti –
HIERARHIČNI ODNOSI (oblikovanje družbenih kategorij, slojev)
sloje sestavljajo iz posameznikov/ic z enakim ali zelo podobnim
statusom
ohranjajo jih družbene institucije, ekonomski, pravni in politični
sistem, religija, družina, sistem porok, izobraževalni sistem, ki skrbijo,
da ostajajo znotraj sloja izvora – zaprt sistem slojevitosti
odprt sistem slojevitosti: dopušča manjše ali večje možnosti za
spremembo statusa (pridobljen)
ZAPRT SISTEM SLOJEVITOSTI
Ne dopušča možnosti, da bi posamezen človek spremenil
svoj položaj oziroma status znotraj sistema – status je
pripisan (kastni in stanovski sistem).

ODPRT SISTEM SLOJEVITOSTI

Dopušča manjše ali večje možnosti za spremembo statusa
– status je pridobljen (razredni sistem).
OBLIKE DRUŽBENE SLOJEVITOSTI (pregled skozi
zgodovino)
SUŽENJSTVO (SUŽNJELASTNIŠTVO): zaprt sistem družbene
slojevitosti, človeka je mogoče imeti v lasti. Obstajalo predvsem v stari
Grčiji in Rimu, zamrlo do 5. st. n. št. (ponekod se je ohranilo do 19. st.
npr. ZDA odpravili suženjstvo 1864)
KASTNI SISTEM: zaprt sistem družbene slojevitosti značilen za Indijo.
Položaj posameznika/posameznice v družbi je določen z rojstvom.
Prehod med kastmi ni mogoč, prav tako niso dovoljeni stiki med
posamezniki različnih kast.
STANOVSKI SISTEM: značilen za srednjeveško fevdalno Evropo, zaprt
sistem družbene slojevitosti. Položaj posameznika/posameznice je pravno
določen s sistemom pravic in dolžnosti za vsak posamezen sloj, v katerega se
ta rodi in po pravilu ostane v njem vse življenje – velik pomen pripisanega
statusa.

RAZREDNI SISTEM: oblikovati se je začel z modernizacijo Evrope. Status

posameznika/posameznice ni podedovan, mogoče ga je pridobiti z lastno
dejavnostjo – velik pomen pridobljenega statusa, možnost prehajanja med
razredi. Najbolj odprt sistem družbene slojevitosti.
RAZLAGE DRUŽBENE SLOJEVITOSTI

KONFLIKTNE TEORIJE (Karl Marx, Max Weber)

FUNKCIONALISTIČNE TEORIJE (Emile Durkheim,

Kingsley Davis in Wilbert Moore)

NOVEJŠE TEORIJE DRUŽBENE SLOJEVITOSTI

(Erik Olin Wright, Pierre Bourdieu)
DRUŽBENA GIBLJIVOST (MOBILNOST)
možnost posameznika, da spremeni svoj družbeni status
vertikalna gibljivost = spreminjanje statusa na družbeni lestvici, ki vključuje
spremembo navzgor, tj. zvišanje statusa (promocija) ali navzdol, tj. znižanje
statusa (družbena degradacija)
družbena mobilnost velikega števila ljudi, gibljivost v velikem obsegu,
prevladuje pridobljen status
dva vidika za preučevanje:
znotrajgeneracijska (intrageneracijska) družbena gibljivost
medgeneracijska (intergeneracijska) družbena gibljivost
samoobnavljanje ali samorekrutacija elite
mobilnost obstaja tudi v modernih družbah, običajno
ne daleč od izvornega statusa
 večji del mobilnosti = na sredini družbene lestvice
v 80. letih 20. stoletja se zmanjša stopnja mobilnosti,
razlogi v prekonstruiranju korporacij in spremembah
na globalnem trgu
Mobilnost kot predmet raziskave Slovenskega
javnega mnenja; več je bilo mobilnosti navzgor, glej
učb. str 89 (tabela)
SPOL IN DRUŽBENE NEENAKOSTI
spol = pomemben dejavnik pripisanega družbenega statusa
razredni status žensk so opredeljevali s statusom moškega
biološko determiniran in družbeni spol
Pogledi na družbeno slojevitost glede na spol:
- funkcionalisti: spolne razlike prispevajo k družbeni slojevitosti, npr.
Parsons preučeval pomen delitve vlog v družini, za dobro delovanje,
npr. ženske imajo ekspresivno vlogo, moški instrumentalno,
komplementarna delitev temelji na bioloških razlikah med spoloma
- feministične teorije: ukvarjale s spolno neenakostjo z
vidika družbenih in kulturnih stališč in opozarjale na
seksizem in diskriminacijo žensk v politiki, Parsons
odgovor za diskriminacijo iskal v patriarhatu;
- Problematiko spolne neenakosti povezovali z vidiki
družbene slojevitosti kot sta razred in etnična pripadnost;
- Wright: povezanost razredne in spolne diskriminacije –
npr. ženske slabše plačane zato, ker so nadpovprečno
zastopane v delavskem razredu;
- ženske imajo manjšo možnost, da pridejo do višjih
položajev v družbi, tudi, če so iz družin na vrhu ali blizu
vrha (po Wrightu v ZDA možnosti večje za menedžerski
položaj večje)
V EU ženske plače zaostajajo za moškimi 16 % za
primerljiva delovna mesta; v Sloveniji plačna vrzel 8 %
(Surs, 2018)
Povprečni moški dohodek je skoraj dvakrat večji od
ženskega;
Ženske zaposlene na slabše plačanih delovnih mestih, za
krajši delovni čas, več jih je med dolgotrajno
brezposelnimi in revnimi;
Stekleni strop – nevidne prepreke, ki onemogočajo, da bi
ženske prišle do vrha;
Stereotipi o družbenih vlogah žensk in moških se
spreminjajo, vendar še niso odpravljeni;
glej učb. str. 92, 93
https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8918
ETNIČNA SLOJEVITOST
ETNIJA = skupina ljudi, ki jih povezuje skupna kultura, po kateri se razlikuje od
drugih, in zavest o skupni povezanosti in pripadnosti.
Kulturne značilnost, ki razlikujejo etnične skupine: skupni jezik, zgodovina ali
skupni predniki, religija, itd.
Etnična pripadnost je pomemben del skupinske identitete in je čustveno obarvana.
Prepričanje o skupnem izvoru daje etnični identiteti dodaten čustven naboj.
visoka stopnja notranje lojalnosti, ljudske običaje, navade, moralne kodekse,
načine sklepanja porok, itd.
Politične skupnosti oz. države
Etnična slojevitost ali stratifikacija
Razlikovanje med etničnimi skupinami: pripadniki
Romov, italijanske in madžarske manjšine, pripadniki
etničnih skupin iz nekdanjih jugoslovanskih republik,
avtohtone in neavtohtone
Etnične manjšine, etnična distanca in segregacija, objekt
predsodkov in diskriminacije
Predsodek = negativen odnos do določenih etničnih
skupin, redko pozitiven
Pomembne možnosti v zaposlovanju, dostopnosti do
zahtevnejših delovnih mest in višjih dohodkov
Razlike med etničnimi skupinami na istem ozemlju, npr.
Romi in italijanska etnična manjšina
STAROST
Moderne družbe – podaljševanje življenjske dobe, ki je kazalec
gospodarske razvitosti, dobrih življenjskih razmer in razvite medicine
Najdaljša pričakovana doba moških v EU = na Islandiji (79,5), v
Sloveniji = 74,5 let,
Ženske: Španiji in Franciji = 84,4, v Sloveniji = 82 let
Najnižja v Latviji – moški 65,4, ženske 76 let
V Indiji in na Kitajskem je starost prinašala visok status (modrost in
izkušenost, varuhi tradicije in glavni nosilci pomembnih družbenih
odločitev)
V modernih družbah = položaj starostnikov slabši,
njihove izkušnje nekaj zastarelega (nižji status, manjša
družbena moč in nižji dohodki), breme – ¼ ljudi v
Sloveniji meni, da so breme (Eurobarometer)
Med brezposelnimi narašča število starejših od 50 let,
čeprav tudi med mladimi 15 – 29 let
V Sloveniji se zmanjšuje razmerje med povprečno neto
plačo in povprečno pokojnino od 1992 naprej (leta 1992 =
povprečna pokojnina 71 % povprečne plače, leta 2007 pa
61,5, leta 2022 pa 59 %).
Večja stopnja revščine oziroma revnih med starejšimi,
predvsem ženskami (22,9%), medtem ko pri moških 11,1
%
NALOGA:

-> Podrobno preberite str. 98, 99 in 100, oblikujte miselni vzorec na temo
spreminjanje družbene slojevitosti v sodobnih družbah
 Odpiranje novih delovnih mest
Dobrine postale del množične potrošnje

Širitev industrializacije po 2. sv. v.

Po 2. sv. v. bolj kvalificirani delavci lahko

računali na razmeroma visoke plače
Spreminjanje družbene slojevitosti v
stalno zaposlitev sodobnih družbah (str. 98-100)

Globalizacija povečala moč

nadnacionalnih gospodarskih družb in
pomen mednarodne konkurence

Povzročilo temeljite spremembe v

družbeni strukturi in družbeni
Razpad socialističnih sistemov v
slojevitosti posameznih družb
Po 2. sv. v. se je zmanjševal delež vzhodno-evropskih državah konec 80. in
kmečkega prebivalstva in povečal delež v začetku 90. let 20. stoletja povzročil
zaposlenih v industriji, zmanjšale so se burne družbene spremembe in
tudi zaposlitve v industriji ustvarjanje novih razredov
 Večja mobilnost navzgor (prehajanje
v storitvene , nemanualne Povečanje števila intelektualnih oziroma
dejavnosti) profesionalnih poklicev (profesij) za
Tehnološke spremembe visoko izobrazbo
zmanjševale zaposlenost v industriji
in omogočale odpiranje novih
delovnih mest v storitvenih
dejavnostih

Spreminjanje družbene slojevitosti v

sodobnih družbah (str. 98-100) –
Uvajanje fleksibilnih oblik zaposlovanja
2. DEL
ter povečanje prekarnih delavcev Naraščanje zaposlenih na področjih
tehničnih poklicev, upravljavskih poklicev
zaradi socialne države (množično
izobraževanje, javno zdravstvo in socialni
sistem)

Zaradi večje odprtosti družb in

mednarodne konkurence prišlo do
prenosa proizvodnje industrijskih
Zmanjševanje deleža tradicionalnih Poklici z več ugleda, visoko varnostjo
izdelkov iz bolj razvitih držav v manj
industrijskih delavcev – postindustrijska zaposlitve, nadpovprečni dohodki,
razvite
družba (raziskave, inovacije in znanje), samoiniciativnost in avtonomnost,
družba znanja napredovanje na delovnem mestu ter
druge ugodnosti
 Najlaže odpustiti delavce za določen čas,
Veliko zaposlitev za določen čas npr. mlade in ženske
(16,9%) tudi na področju
Novinarji: tipični intelektualni izobraževanja
postindustrijski delavci, ki so
nadpovprečno zaposleni za določen
čas za nizke honorarje brez socialne
varnosti

Spreminjanje družbene slojevitosti v

sodobnih družbah (str. 98-100) –
Pred 30 leti je bil delež dela v
3. DEL
družbenem bruto proizvodu 75%, nato V 2. četrtletju leta 2009 – 67 % žensk in
se je skrčil na 68 % 60,1 % moških, največ v EU

Velike spremembe se kažejo na

področju kapitala, najpomembnejši del
Negativne posledice začasnih zaposlitev,
finančni kapitalisti; finančno
V Sloveniji je neenakost med manjšimi v tako za delo, kot za zdravje in osebno
premoženje rastlo hitreje kot družbeni
EU življenje
bruto proizvod
REVŠČINA
Opredelitev revščine
ABSOLUTNA REVŠČINA
Revni so vsi tisti, ki živijo v tako slabih življenjskih pogojih, da so ogrožena
njihova življenja oziroma fizični obstoj.

RELATIVNA REVŠČINA
Potrebe so družbeno in kulturno določene in zato revščino opredelimo zgolj v
odnosu do družbeno sprejemljivega načina življenja – SOCIALNA
IZKLJUČENOST.
KDO so v naši družbi tisti, ki jih revščina najbolj ogroža?
Statistični urad RS
Mednarodni dan boja proti revščini (stat.si)

https://www.researchgate.net/figure/World-poverty-map-and-distribution-of-the-
population-by-countries-The-World-Bank-2015_fig4_330040250
Poročilo EUROSTAT
http://ec.europa.eu/eurostat/documents/3217494/6303711/KS-DZ-14-001-EN-
N.pdf/d867b24b-da98-427d-bca2-d8bc212ff7a8